11 Nov BREZ ODPADNA EMBALAŽA JE PRIHODNOST
V Sloveniji vsak prebivalec ustvari 100 kg odpadne embalaže na leto, od tega 22% plastike. Ta je od začetka 20. stoletja najbolj uporabljen material. Izdelki iz plastičnih materialov so nam postali samoumevni. Plastične vrečke, steklenice in zamaški so srce potrošniške kulture, ko pa jih ne potrebujemo več, postanejo problem. Plastične odpadke najdemo povsod, tako v okolju kot, na koncu, tudi na naših krožnikih.
Desetine milijonov ton plastičnih odpadkov konča v svetovnih oceanih, kjer lahko najdemo kar 5 ogromnih otokov plastik. Ta razpade na čedalje manjše delce, ki jih poznamo pod imenom mikroplastika in povzroča škodo velikih razsežnosti. Živali, predvsem ptice in ribe, tavajočo plastiko pogosto zamenjajo za hrano. Koščki, ki nastajajo ob delnem razgrajevanju, so škodljivi za številne ekosisteme, svojo pot pa najdejo tudi v prehranjevalno verigo ljudi.

V Evropi, kljub številnim možnostim ločenega oddajanja odpadkov, 50% plastične embalaže še vedno konča na odlagališčih. To dejstvo pa ni problematično samo zaradi povečanega onesnaževanja, ampak tudi z vidika izkoriščanja naravnih virov in porabe energije. Pravilno ločena embalaža številnim proizvajalcem predstavlja precejšen delež surovin, za izdelavo novih uporabnih produktov.
Ko potrošnik loči kupljeni izdelek od embalaže ali jo izprazni, »ustvari« odpadno embalažo. Danes je embalaža vedno pomembnejši dejavnik pri obremenjevanju okolja. Najbolj očiten problem so seveda ogromne količine odpadne embalaže, ki še naraščajo, saj se povečujeta tako proizvodnja kot potrošnja. Mnogokrat se izkaže, da je embalaže precej več, kot bi bilo potrebno. Po uporabi lahko embalažo predelamo (recikliranje, kompostiranje, sežiganje in s tem pridobivanje energije) ali jo odložimo na urejenem odlagališču. Vsekakor je bolj sprejemljiva predelava. Predelava uporabljene embalaže namreč povrne del njene vrednosti in omogoči ponovno koristno uporabo.
Koncept brez odpadnosti
Brez odpadni koncept ni isto kot recikliranje. Je veliko, veliko širši koncept. Splošni cilj ali strategija je popolnoma odstraniti odpadke, ne upravljati z njimi. V smislu, da nič ne pošljemo na odlagališče. Čisto, nič. V tehničnem smislu tak koncept obravnava vzrok težave (to je zasnovo izdelka) in ustvari krožno ekonomijo ali pristop „od zibelke do zibelke“. V nasprotju s tem se recikliranje osredotoča na problem smeti. Konec kratke življenjske dobe predmeta ali predmeta za enkratno uporabo, ko postane odpadek.
Na praktični ravni brez odpadni koncept pomeni, da odpadek v resnici nikoli sploh ne nastane. Kako je to mogoče? Ker je izdelek za enkratno uporabo ali njegovo kratkoročno rabo nadomeščen z izdelkom, ki je zasnovan tako, da traja, in ga lahko znova in znova uporabimo.
Cilj brez odpadnega koncepta je etičen, ekonomičen, učinkovit in vizionarski. Ljudi je treba usmerjati pri spreminjanju življenjskega sloga in prakse, da posnemajo trajnostne naravne cikle, kjer so vsi zavrženi materiali zasnovani tako, da postanejo vir za druge. Brez odpadni koncept pomeni načrtovanje in upravljanje izdelkov in procesov za sistematično izogibanje in odpravljanje količine in strupenosti odpadkov in materialov, za ohranjanje in predelavo vseh virov in ne njihovo sežiganje in podkopavanje. Z izvajanjem brez odpadnega koncepta bomo odpravili vse izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki ogrožajo zdravje planeta, ljudi, živali ali rastlin.
Tako kot trajnostni in etični trendi, tudi brez odpadni koncept dobiva na pomenu. Kar je smiselno, ko postajamo bolj zavestni o svetu okoli nas. Katere blagovne znamke izberemo za podporo in izdelke, ki jih kupujemo. Naše navade neposredno vplivajo na prihodnost planeta.
Sprememba življenjska sloga
Zakaj je tako zelo pomembno sprejeti življenjski slog brez odpadkov, kadar koli je to mogoče?! Prebivalstvo raste z neverjetno hitrostjo. Težava je omejena ponudba virov (vključno s prostorom). Če jih bomo še naprej porabljali tako, kot kupujemo kratkotrajne izdelke, in ne spreminjamo svoje »kulture propadanja«, nam jih bo na koncu, verjetno prej kot kasneje, zmanjkalo.
Proizvodnja plastike se je od leta 1964 povečala 20-krat. V 20 letih se bo ponovno podvojila, do leta 2050 pa dosegla štirikratnik. 9 ton plastike vsako leto konča v oceanu. Alarmantno. V naših morjih bo do leta 2050 po teži več plastike kakor rib. To je tragično tako za oceansko življenje, pa tudi za nas ljudi, saj ta plastika sprošča toksine, ki jih zaužijejo ribe, ki končajo svojo pot na naših krožnikih.

Na osebo se proizvede masivna količina smeti. Širjenje odpadkov resnično in škodljivo vpliva na naše okolje. Potreba po večjih odlagališčih in več sežiganja povečuje plin metan, strupene spojine (kot so dioksini povezani z rakom) in druge težke kovine, ki pospešujejo podnebne spremembe.
Vsi razmišljamo o odpadkih na koncu življenjskega cikla izdelka, ko ga ne potrebujemo več. Toda večina odpadkov, nastalih pri proizvodnji izdelkov, nastane veliko prej, preden smeti dejansko pridejo na odlagališče. Čeprav vsa leta pridno recikliramo, se dejansko reciklira le 5% plastike. 40% se je odlaga na odlagališča, tretjina pa kot smo že omenili, najde pot v občutljive ekosisteme. Velika večina recikliranega tako še vedno konča med težavnimi odpadki.

Poleg drugih koristi, kot so prihranek časa, denarja in na splošno počutje kot boljši človek, je življenje brez odpadkov ena najhitrejših, najlažjih in najučinkovitejših rešitev za podnebne spremembe. Povečevanje toplogrednih plinov izvira iz industrijske dejavnosti za pridobivanje, rafiniranje, oblikovanje in proizvodnjo izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan. Če bi torej vsak izdelek bil zasnovan tako, da ga je mogoče ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati, bi to bistveno zmanjšalo vso to dejavnost in neposredno zmanjšalo količino nastalih odpadkov in toplogrednih plinov.
Cilj nič odpadkov je v bistvu vsega, za kar si prizadevamo. To je osnovni koncept, ki poganja veliko naših sprememb življenjskega sloga in navad. Majhne postopne spremembe so pomembne, da se navade držijo.
Brez odpadni koncept je prihodnost. Mora biti, ni druge. Svet se ne zmanjšuje, rast prebivalstva se bo nadaljevala, naši viri so omejeni in ta planet moramo narediti kot trajnostni dom za vse. In kot zavedni potrošniki imamo moč sprejeti življenjski slog, ki bo prispeval k naravni, lepi in trajnostni prihodnosti.
Dobro gre vedno z dobrim
Primer dobre prakse je pridelava in proizvodnje hrane pod blagovno znamko Dobro z dobrim Zadruge Allium so.p. Pridelovanje, predelovanje in trženje v Sloveniji pridelane hrano prispeva k zmanjševanju odpadkov, ozavešča in ustvarja zdravo družbo. Asortiman embalaže v katero v kuhinji je v celoti biorazgradljiv in kompostabilen. Uporabljena je embalaža iz papirja, izdelanega iz lesa s sledljivostjo FSC®. Kjer uporaba taka embalaža ni možna (npr. pribor, slamice) uporabljamo izdelke iz PLA plastike, to je 100% fermentiran koruzni škrob, ki je v celoti kompostabilen in ekološki. Seveda, pa je tudi iz naše strani največji člen zmanjševanje embalaže, to pomeni pravilno izbiro pakiranja glede na izdelek ter izobraževanje ter spodbujanje potrošnika k prehodu na embalažo za večkratno embalažo.
Embalaža iz biopolimerov
Ponovno razmišljanje o uporabi plastike kaže na željo po večji izbiri s poudarkom na uporabi obnovljivih in predvsem zadostnih virih, ki ne motijo zmogljivosti in površin za proizvodnjo hrane. Uporaba naravnih materialov (biopolimerov) iz kopenske in morske biomase je obetaven način izdelave sodobne, okolju prijazne embalaže. Viri, potrebni za proizvodnjo biopolimerov, so splošno dostopni in dobro znani. Skupaj z biopolimeri lahko kombiniramo tudi druge izolate in izvlečke iz biomase, da prilagodimo lastnosti materiala brez dodajanja sintetičnih komponent. Razvit je nizkocenovni postopek za pripravo biološko razgradljive in kompostirne embalaže, ki je sestavljena iz naravnih biopolimerov, ki so jim dodani lokalno dostopni naravni ekstrakti iz hrasta, kostanja, lignina, hmelja in škroba. Dodana vrednost take tehnologije je že izdelana študija metodologije površinske odzivnosti, ki omogoča iskanje izbranih mehanskih in aktivnih lastnosti glede na željene aplikacije v izdelkih, povezanih z živili in pijačami. Z najsodobnejšimi postopki pridobimo določeno vrsto tako imenovane embalaže brez odpadkov, ki ima možnost biorazgradnje znotraj podjetja.
Trenutno »bioplastika« predstavljajo le približno 1% od približno 335 milijonov ton proizvedene plastike letno.