16 Okt KROŽNI HUB – POVEZOVANJE DELEŽNIKOV ZA PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO NA RAVNI DRŽAVE
Oblika povezovanja deležnikov za prehod v krožno gospodarstvo v sklopu MOP-a oziroma države (hub, mreža) naj ima podoben namen oziroma obliko, kot jo je imelo partnerstvo za zeleno gospodarstvo. S tem, da se poleg aktivnosti, ki jih kot jasne naloge definira država, le te demokratično in strokovno dodajajo tam, kjer je medsektorsko sodelovanje nujno za dosego zastavljenih ciljev.
Sama struktura (krovna rožica z pod-rožicami, ki jih vodi po en član v hubu) naj bo fleksibilna glede na cilj, ki so zastavljeni in glede na področje vpliva, ki ga želi prispevati hub k prehodu v krožno gospodarstvo in trajnostno družbo.
Za določeno delo/področje mora biti v hubu točno določen član, ki ima odgovornosti in financiranje za izvedbo aktivnosti, ki so v planu in vsak ima dolžnost, da v delo vključi oziroma povabi celotno ekipo hub-a, da lahko peljejo svoj del aktivnosti, ki jih morajo izvesti za doseganje zastavljenih ciljev čim bolj učinkovito. S tem bodo vse aktivnosti na učinkovit način jasno sporočale, da znamo in vemo kaj je sodelovanje in trajnostni proces sprememb na vseh področjih. Učinkovitost pa ni mišljena samo stroškovna ampak tudi v smislu doseganja rezultatov, ki morajo bit na vsakem cilju jasno merljivi. In da se meri tudi prihranek časa za deležnike, ki si želijo podporo »huba« pri prehodi v krožno gospodarstvo in da se stvari ne podvajajo. To pomeni, da je pomemben del medsektorskega sodelovanja na vladni strani in da ostalim deležnikom ni potrebno razmišljati kaj bo »všeč« enemu ali drugemu ministrstvu ali kako se bodo določeni dosežki (rezultati) v hubu uporabili za naslednje korake. To zagotavlja tudi varnost za razumevanje pomena »open source«, ki ga lahko vsak deležnik porabi za oporo pri svojem naslednjem koraku. Tako se lahko veliko sodelovanje dogaja iz sprotnih interesov in se ne zapira v določene take in drugačne povezave.
Hub vodi mrežo za prehod v krožno gospodarstvo v kateri so vključeni brez financiranja vsi akterji, ki jih že financirajo drugi programi tako, da je čim manj podvajanja že določenih poslanstev in urejen pristop do skupin deležnikov, ki se jih usmerja k konkretnim spremembam. Tako bo hub imel obvladljivo ekipo, ki bo delovala kot ekipa zaposlena v eni pravni osebi z točno določenim letnim planom na vseh področjih (primer SRIP, GZS in druge zbornice).
Naloga zaposlenih/ financiranih preko »huba« je, da so kot ekipa enotni in da med njihovimi področji dela ni praznega prostora, da smo kot država navznoter in navzven enotni in tudi ne razdeljeni »na dve regiji«, kar je zadnje čase izredno pogosto in moteče.
Enostavno se pri nas še vedno preveč posluša – prvi, edini, najboljši, primeri dobrih praks, kar je vse zastarelo in ni trajnostno. Ni »števca za rezultate« Ni merjenja učinkov, ni raziskav, ni spremljanja rezultatov financiranih projektov…. Pogosto se zapiramo v skupine in je širjenje rezultatov pogosto samo dogodek in internetna stran.
Res je, da smo nekateri v Sloveniji delali kot hub za krožno gospodarstvo z določeno specifiko in fokusom in nismo med seboj povezani tudi, če se določene stvari že financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev. Zelo pogosto je to obrazloženo, da je pač tako, da je to ta in ta projekt in da se ne da drugače. Iz tega razloga sem prepričana, da se mora najti način, kjer bo »hub« financiran tako, da bo lahko rasel in se prilagajal situaciji, ki se bo spreminjala.
Pravna oblika te mreže/huba je lahko zadruga, ker to pomeni, da po zadružnih pravilih zadružnik, ki prevzame določeno nalogo le to dobi tudi plačano preko te zadruge in ta zadruga tudi na demokratični način kontrolira in dostavlja dogovorjene rezultate in skrbi, da se uresniči kar je zapisano na začetku.
Vendar menim, da za to ni potrebno ustanoviti nove zadruge in da bi Razvojna zadruga Etri lahko odigrala to vlogo vsaj v prvem letu, da se ta model pokaže za učinkovitega.
Vsaka zadruga ima lahko namreč različne zadružnike, ki se ne dotikajo pravic in dolžnosti drugih zadružnikov. Ob uvedbi modela medsektorskega sodelovanja (GB in Portugalska) se namreč z enim delovnim mestom, ki skrbi samo za to »brovkanje« namreč doseže, da ne pride do zastojev in pasivnosti, ki se bo odražala samo v množici besed in ne s stalnimi intervencijami med deležniki v Slooveniji in tujini.