27 Sep PRIMERJAVA KONCEPTOV KROŽNEGA GOSPODARSTVA, BIOGOSPODARSTVA IN KASKADNE BIOMASE
Pojmi biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in kaskadna biomasa imajo podobne cilje, vendar noben od njih ni v celoti del drugega. Povezujejo se predvsem na področju trajnostnih pristopov v odnosu do okolja, pri čemer krožno gospodarstvo z definiranjem gospodarske in družbene trajnosti širi področja, kjer so trajnostne prakse ključne za celosten razvoj družbe na sploh.
Po mnenju EU biogospodarstvo zajema proizvodnjo obnovljivih bioloških virov in pretvorbo teh virov in tokov odpadkov v proizvode z dodano vrednostjo, kot so hrana, krma, biološki proizvodi in bioenergija. Krožno gospodarstvo je predstavljeno kot ekonomski prostor, kjer se vrednost proizvodov, materialov in virov ohranja v gospodarstvu čim dlje in je nastajanje odpadkov čim manjše. Očitno obstajajo razlike in prekrivanja, ki včasih zmedejo. Oba koncepta sta še vedno v zgodnji fazi, močnejša na papirju kot v praksi. Imata pa ogromen potencial in so ključnega pomena za bolj trajnostni svet.
Kaskadna uporaba biomase kot tretje ideje se močno prekriva s konceptom krožnega gospodarstva in je večinoma njen del. Glavni cilj kaskadne biomase in krožnega gospodarstva je povečana učinkovitost virov, manjše povpraševanje po svežih materialih in oboje je pogosto povezano z ustvarjanjem delovnih mest. V nekaterih sektorjih, ki temeljijo na biologiji, je kaskadna uporaba že desetletja, veliko let preden je izraz “krožno gospodarstvo” postal glavna politika, na primer v celulozni in papirni industriji ali tekstilni industriji. Kaskadiranje je posledica recikliranja in predelave v krožnem gospodarstvu in hierarhiji ravnanja z odpadki, vendar se kaskadno začne pred hierarhijo odpadkov z odločitvijo, kako uporabiti svežo biomaso. Kaskadno načelo odpravlja vrzel med uporabo biomase in hierarhijo odpadkov.
Krožno gospodarstvo vključuje vse vrste materialnih tokov z različnimi potmi uporabe. Vključuje organsko recikliranje (= biorazgradnja) in celo zajem in uporaba CO2 iz industrijskih procesov ali iz ozračja.
Biogospodarstvo ni le še en materialni sektor, ima posebne lastnosti. Biogospodarstvo govori o “biologizaciji” ustvarjanja industrijske vrednosti. Industriji daje obnovljiv ogljik in lahko neposredno nadomesti fosilni ogljik v skoraj vseh aplikacijah – v nasprotju z minerali in kovinami. Ohraniti vrednost kaskadne biomase je izziv, kar je s kovinami in minerali veliko lažje. Tako v krožnem gospodarstvu prevladujeta kovinska in mineralna industrija. Glede na druge materiale biomasa velja za manjšo. Biogospodarstvo dodaja dodatno, organsko pot recikliranja, ki širi krožno gospodarstvo na področju trajnostnega odnosa do okolja.
Jasno pa je, da imata biogospodarstvo in krožno gospodarstvo skupni cilj, ki je bolj trajnostni in gospodarni svet z nizkim ogljičnim odtisom. Tako krožno gospodarstvo kot krepita ekološko učinkovitost procesov in uporabo recikliranega ogljika za zmanjšanje uporabe dodatnega fosilnega ogljika. Bioekonomija fosilni ogljik nadomešča z biološkim ogljikom iz biomase iz kmetijstva, gozdarstva in morskega okolja. To so različni, vendar komplementarni pristopi. Oba koncepta imata skupno to, da temeljita na izboljšanih virih z večjo ekološko učinkovitostjo in nizkim odtisom toplogrednih plinov. Zmanjšujejo povpraševanje po fosilnih ogljikih in vodijo do valorizacije odpadkov in stranskih tokov. se izogneta uporabi dodatnega fosilnega ogljika za prispevanje k podnebnim ciljem.
Krožno gospodarstvo krepi ekološko učinkovitost procesov in uporabo recikliranega ogljika za zmanjšanje uporabe dodatnega fosilnega ogljika. Biogospodarstvo fosilni ogljik nadomešča z biološkim ogljikom iz biomase iz kmetijstva, gozdarstva in morskega okolja. To so različni, vendar komplementarni pristopi. Oba konceptom je skupno, da temeljita na izboljšanih virih z večjo ekološko učinkovitostjo in nizkim odtisom toplogrednih plinov. Zmanjšujeta povpraševanje po fosilnih ogljikih in vodita do valorizacije odpadkov in stranskih tokov.
Krožno gospodarstvo
Krožno gospodarstvo vključuje vse vrste materialnih tokov z različnimi potmi uporabe. Vključuje se organsko recikliranje (= biorazgradnja) in celo zajem in uporaba CO2 iz industrijskih procesov ali iz ozračja. Na vrhu vseh vrst surovin, ki vstopajo v cikel so fosilni viri (surova nafta, zemeljski plin, premog), minerali, kovine, biomasa iz kmetijstva, gozdnega in morskega okolja ter potencialno CO2. Levo in desno opazimo dodatne tokove surovin iz proizvodnih stranskih tokov in recikliranja izdelkov.
Surovine so izdelane v izdelke, z njimi se trguje, uporabljajo in nato vstopajo v hierarhijo odpadkov od delitve, vzdrževanja, ponovne uporabe, prerazporeditve, predelave do recikliranja (mehanskega in kemičnega). Biorazgradljivi proizvodi dodajajo organsko recikliranje (biorazgradnja, kompostiranje) do konca življenjske dobe in CCU (zajemanje in uporaba ogljika) recikliranje CO2.
Najmanj zaželena možnost je odlagališče
Vsi pretoki biomase so potencialno del krožnega gospodarstva. Kaskadna uporaba je del hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti korakov obnove in recikliranja bioloških proizvodov.
Biogospodarstvo ni v celoti del krožnega gospodarstva, prav tako ne fosilni ogljik, kovine in minerali. Razlogi za te razlike so različni: Večina materialnih tokov – fosilni tokovi, biomasa, kovine in minerali – NISO del krožne ekonomije. Velik delež kovin in mineralov se ne vzdržuje v gospodarstvu, temveč se izgublja v okolju ali na odlagališčih. Fosilni in obnovljivi ogljik se večinoma uporabljajo v energetske namene in s tem ni kaskadne uporabe. Izdelki iz fosilnih ali bioloških izdelkov pogosto končajo na odlagališčih ali v okolju, zato so izgubljeni tudi zaradi krožnega gospodarstva.
Potencialno lahko velik del vseh materialov postane del krožnega gospodarstva in tako se bo prekrivanje v prihodnosti povečalo, vendar je to še daleč. Nekateri sektorji biogospodarstva nikoli ne bodo v celoti del krožnega gospodarstva, na primer bioenergija in biogoriva sta “mrtvi točki” izkoriščanja biomase. To velja tudi za večino detergentov, kozmetike, premazov in barv, ki jih ni mogoče zbrati in reciklirati. Za nekatere od teh aplikacij bi bile lahko biorazgradljive rešitve del organskega recikliranja v prihodnosti.
Biogospodarstvo
Koncept biogospodarstva je veliko več kot sam pretok biomase. Pomembni vidiki biogospodarstva, pa tudi pomembni vidiki drugih materialnih sektorjev, so strukturno zunaj krožnega gospodarstva, ki se osredotoča na »ohranjanje vrednosti proizvodov, materialov in virov v gospodarstvu čim dlje« in povečanje ekološke učinkovitosti procesov.
Koncept biogospodarstva presega krožno gospodarstvo, vključno z veliko več vidiki, kot so novi kemični gradniki, nove poti predelave, nove funkcionalnosti in lastnosti izdelkov.
Posebne značilnosti biogospodarstva vzdolž vrednostne verige, ki se večinoma ne zajemajo ali celo ne prekrivajo s konceptom krožne ekonomije so novost v kmetijstvu in gozdarstvu (natančno kmetovanje, urejanje genomov), nove poti predelave z nižjimi strupenostmi in manj ostrimi kemikalijami, biotehnologijo, kemikalijami in materiali z novimi lastnostmi in funkcionalnostmi, pa tudi bolj zdravim in naravnim zdravim biološkim izdelkom .
Posledično imata pojma biogospodarstvo in krožna ekonomija podobne cilje in se prekrivata, vendar niti eden v celoti ni del drugega in ni vpet v drugega.
Ključni vidiki biogospodarstva
Za biogospodarstvo bi bila velika izguba, če bi ga narobe razumeli kot le del krožnega gospodarstva, ker bi bili potem ključni vidiki biogospodarstva spregledani. Poleg tega se bo program, strategija in politika biogospodarskih raziskav prekrivala s strategijo krožnega gospodarstva (na primer na področju ekološke učinkovitosti procesov), vendar bodo vedno potrebne dodatne in posebne teme.
Po drugi strani celostno krožno gospodarstvo brez biogospodarstva ni mogoče. Ogromne organske strani in tokovi odpadkov iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva, hrane in krme ter ekoloških procesnih odpadkov se lahko v krožno gospodarstvo vključijo le z biogospodarsko strategijo. Potrebujejo se novi procesi, ki temeljijo na znanju, kot so biotehnologija, alge ali žuželke, nove aplikacije in nove povezave med biogospodarstvom in drugimi industrijskimi sektorji. Naravni cikli v biogospodarstvu, npr. cikel hranil, lahko močno prispeva h krožnemu gospodarstvu.
Biogospodarstvo lahko h krožnemu gospodarstvu prispeva na več načinov, vključno z uporabo organskih stranskih in odpadnih tokov iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva, hrane in krme ter organskih odpadkov iz procesov. Prav tako se lahko biorazgradljivi proizvodi vrnejo v krog z organskimi in hranilnimi snovmi. Papir, druge izdelke iz lesa, tekstil iz naravnih vlaken in številne druge materiale je mogoče uspešno kaskadirati. Poleg tega lahko inovativni dodatki oleo-kemikalij pomagajo izboljšati recikliranje drugih materialov. Ko bo dosežena določena mejna količina novih polimerov na biološki osnovi, bodo zbiranje in recikliranje bioplastike postali ekonomsko privlačni.
Ena edinstvena moč biogospodarskega koncepta je povezovanje zelo različnih industrijskih sektorjev, ki prej niso sodelovali. To združuje znanstveno in tehnološko znanje, ki omogoča veliko novih izdelkov in procesov za bolj trajnostni svet.
VIRI:
The circular economy and the bioeconomy,Partners in sustainability
Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/publications/circular-economy-and-bioeconomy
Circular August 2017 Dostopno na: https://www.brain-biotech.com/blickwinkel/circular/the-bioeconomy-is-much-more-than-a-circular-economy/