SLOVENIJA IN KROŽNO GOSPODARSTVO

03 Jun SLOVENIJA IN KROŽNO GOSPODARSTVO

Krožno gospodarstvo smo v Sloveniji umestili med strateške razvojne prioritete. Razumemo, da prehod iz linearnega v krožni ekonomski model ni izbira, temveč nuja. Proces krožnega prehoda je sistemski proces. Soodvisnost različnih področij, panog, regij je tista, ki predstavlja izziv. Smo v fazi raziskovanja, odkrivanja, inoviranja, zato štejejo predvsem izmenjave praks-dobrih in manj dobrih, in dialog, v katerem drug drugega dejansko slišimo, ne le poslušamo.

Slovenija je ob veliki odvisnosti od uvoza surovin in energentov ranljiva, saj v povprečju v Slovenijo uvozimo kar 71% surovin za domačo potrošnjo. Ker te surovine vgrajujemo v svoje visokotehnološke izdelke, je ob visoki uvozni odvisnosti tudi mednarodna konkurenčnost našega gospodarstva pod močnim pritiskom.

Utemeljitev nuje krožnega gospodarstva je v konkretnih ciljih: zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva, izdelki in storitve z dodano vrednostjo, povečanje samooskrbe z energijo, ohranjanje in učinkovito upravljanje z naravnimi viri, zagotavljanje kakovosti bivalnega in delovnega okolja, razvoj in trženje lokalnega znanja in storitev ter zelena delovna mesta. Krožnega gospodarstva ne bo, če se ne bo pri oblikovanju politik in usmeritev postavilo človeka v središče teh sprememb. V vedno bolj tehnološko usmerjeni družbi, kjer delovna mesta izginjajo, je potrebno ponovno najti priložnost tudi za ranljive skupine.

Omejitve, s katerimi se srečujemo in pritiski na vire kažejo, da ob sedanjem ekonomskem modelu potrebujemo do leta 2035 še en planet, ali pa radikalno spremenjeno, odgovornejše gospodarjenje, ki bo podaljševalo življenjski cikel izdelkov in materialov, ohranjalo njihovo vrednost, vplivalo na konkurenčnost, spodbujalo inovativnost in omogočalo nova delovna mesta.

Koncept krožnosti lahko uveljavljamo na več načinov. V iskanju odgovora na to, kako spremeniti obstoječo ekonomsko paradigmo, rešitve vedno vrednotimo celostno – skozi optiko ekonomske, okoljske in družbene perspektive. V tem kontekstu se krepi potreba po novem načinu sodelovanja, vključevanja, raziskovanja, učenja in inoviranja.

S sodelovanjem med različnimi resorji je treba omogočiti učinkovito politiko zagotavljanja zelenih delovnih mest. Vzpostaviti je treba mehanizem, ki bo omogočil vključevanje kompetentnih posameznikov v znanstveno raziskovalne projekte s področja krožnega gospodarstva.

Vloga mest in lokalnih skupnosti – to so osrednja vozlišča za udejanjanje                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       prehoda v krožno gospodarstvo. Pozornost moramo nameniti vključevanju meščanov, državljanov in njihovih iniciativ v razvojne programe. Potrebujemo bolj strateški in sistemski pristop k razvoju mest in podeželja.

Krožno gospodarstvo ustvarja ekonomsko vrednost z uporabo več delovne sile in manj virov. Rastoče krožno gospodarstvo lahko potencialno ustvari (neto) delovna mesta z zmanjšanjem regionalne neusklajenosti brezposelnosti. Rast krožnega gospodarstva potencialno prinaša ekonomske koristi kot je ustvarjanje delovnih mest, manjša strukturna brezposelnost in večja materialna produktivnost. Razvoj krožnega gospodarstva je sam po sebi velika industrijska transformacija, in poleg osredotočenosti na produktivnost dela se je treba osredotočiti tudi na več delovne sile.

Podjetja so zaznala potencial modela krožnega gospodarstva – odpadki ene industrije postanejo vhodni material druge. Model temelji na ponovni uporabi, popravilu, predelavi in recikliranju materialov in izdelkov. Stremeti je potrebno v krožno gospodarstvo, kjer praktično ni več ostankov odpadkov. Cilj je povečanje produktivnosti virov in razklop povezave med gospodarsko rastjo in porabo virov ter okoljskimi vplivi.

Pobuda za zelena delovna mesta je del namenjen trgu dela. Podpira prehod v zeleno, nizko ogljično gospodarstvo, ki je učinkovito tako glede rabe virov kot tudi energije. Zasnovana je bila zato, da trg dela sledi strukturnim spremembam in podpre delavce pri pridobivanju potrebnih novih znanj. Poleg tega je cilj zelenega načrta za mala in srednje velika podjetja ta, da jim omogoči izkoristiti njim dostopne poslovne priložnosti. Načrt jim je v pomoč pri učinkoviti rabi virov, podpira eko-podjetništvo in jim omogoča izkoristiti priložnosti bolj zelenih vrednostnih verig. Načrtovanje in razvoj dolgoročnih strategij na področju investicij, ki se bodo osredotočile na preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje.

Prehod na bolj krožno gospodarstvo bo spodbudil konkurenčnost, pripomogel k rasti in ustvarjanju delovnih mest ter varoval naše okolje. Prav tako lahko potrošnikom zagotovi bolj inovativne proizvode z daljšim rokom trajanja, s tem pa tudi prihranek denarja in izboljšanje kakovosti življenja. Okoljske, gospodarske in socialne razsežnosti bodo šle z roko v roki.

S preprečevanjem izgube vrednosti iz snovnih tokov krožno gospodarstvo ustvarja gospodarske priložnosti in konkurenčne prednosti na trajnostni podlagi: manjša odvisnost od primarnih virov, možnost odpiranja novih, zelenih delovnih mest, možnost dejavnega vključevanja prostovoljcev in upokojencev, s tem pa prenos znanja na mlajše, ki so jim pozneje odprte možnosti za samostojno podjetništvo ali lažje iskanje zaposlitve, sodelovanje s humanitarnimi organizacijami in povezovanje različnih socialnih programov, izobraževanje o kompostiranju doma, manjša poraba surovin, neobnovljivih virov energije, prispevek k varovanju biotske raznovrstnosti, izkoristek obnovljivih virov energije, okolju prijazne inovacije, boljša kakovost življenja vseh živih bitij na Zemlji, manjši izpusti toplogrednih plinov, blaženje podnebnih sprememb, prihranki poslovanja, boljša javna podoba, nižji nabavni stroški, boljša povezanost z lokalnim okoljem, bolj stabilno ekonomsko, socialno, prehrambeno in družbeno stanje v svetovnem merilu.

Za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo je nujno krožno mišljenje. Ljudje moramo kot družba zadovoljiti trenutne potrebe, ki jih imamo, ne da bi pri tem se naprej ogrožali prihodnost bodočih generacij.

Poznavanje koncepta krožnega gospodarstva je še vedno zelo šibko. Usmeritev v tovrstni trajnostni razvoj podjetij pa je nujna tako zaradi ohranitve okolja kot tudi z vidika standardov prihodnjega poslovanja. Prehoda na krožno gospodarstvo podjetja ne bi smela jemati kot strošek ampak kot konkurenčno prednost. Sprememb v gospodarstvu in družbi pa ne more biti, če ne spremenimo svojih miselnosti in vrednot.

Krožno gospodarstvo predstavlja globalni izziv. Spremembe, ki zaznamujejo enaindvajseto stoletje, ne človeku ne drugim živim bitjem na Zemlji ne omogoča kakovostnega preživetja. 21. stoletje je čas gospodarstev v vzponu, medsebojno povezanih trgov in milijonov novih potrošnikov srednjega razreda. Posledice se izražajo v rasti prebivalstva in v potrošnji na prebivalca, ki vsakoletno strmo naraščata. Ob tem se povečujeta revščina in socialna neenakost, več kot polovica ekosistemov pa je do danes že skoraj v celoti degradiranih oziroma se jih uporablja netrajnostno.

Koncept krožnega gospodarstva presega okvire recikliranja in odlaganja odpadkov. Koncept omogoča minimiziranje potrebe po novih virih in s tem pripomore k zmanjšanju pritiskov na okolje, saj se zmanjšajo črpanje virov, odlaganje odpadkov in izpusti emisij. Osrednji cilj predstavlja kakovost življenja za vse. Viri niso neskončni in treba se je soočiti z njihovo omejenostjo.

Medtem ko linearni model temelji na ignoriranju okolja in deluje po sistemu »vzemi, izdelaj, uporabi in zavrzi« ter je tako netrajnosten in nevzdržen, temelji koncept krožnega gospodarstva na iskanju rešitev za sonaravno trajnostno preživetje človeštva v prihodnosti in pomeni prehod na sistem »zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj«. Bistvo krožnega gospodarstva je, da so vse surovine in vsi izdelki in procesi načrtovani in oblikovani tako, da odpadkov ni. V idealni različici bi vse snovi ves čas krožile v okviru enake ali različne rabe.

Načela krožnega gospodarstva

Koncept predstavljajo zaključeni snovni tokovi, ki predstavljajo kroženje materiala v življenjski dobi izdelka. Krajšo pot opravi material, vgrajen v izdelke, ki jih uporabnik neha uporabljati, do novega uporabnika, večji so prihranki vgrajenih stroškov materiala, dela, energije, kapitala in povezanih zunanjih stroškov.

Tri ključna načela:

• ohranjanje in krepitev naravnega kapitala prek nadzora omejenih virov in uravnoteženosti toka obnovljivih virov
• optimizacija donosnosti virov s kroženjem izdelkov, njihovih komponent in materialov v vsaki točki biološkega in tehnološkega procesa ter s tem omogočenje maksimizacije koristnosti
• spodbujanje učinkovitosti sistema z odprtostjo in oblikovanjem, ki minimalizira ali prepreči negativne zunanje stroške

Temeljne značilnosti:

• Brez odpadkov: v krožnem gospodarstvu odpadki ne obstajajo.
• Raznolikost gradi moč: raznolikost je ključni gonilnik vsestranskosti tako v biološkem kot poslovnem okolju.
• Obnovljivi viri: s tem zmanjšamo negativne vplive na okolje, hkrati pa tudi energetsko odvisnost.
• Sistemsko razmišljanje: zaradi prepletenosti povezav med različnimi deležniki moramo za uspešno integracijo krožnega gospodarstva kompleksnost povezav vedno upoštevati na več nivojih
• Cena mora odražati dejanski strošek: to vključuje tudi negativne zunanje vplive

V Kažipotu prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije so predlagana štiri prednostna področja, ki jih z ekonomskimi aktivnostmi uporabljamo in na katere vplivamo.

Ta prednostna področja so:

• Prehrambni sistem; spodbujanje samooskrbe, »zero mile« ponudba-vključevanje lokalnih dobaviteljev, »zero waste« koncept, urbani vrtovi, ekološko in sonaravno kmetijstvo.
• Gozdne verige vrednosti; lesna gradnja, pohištvena industrija, papirniška industrija, les kot energent.
• Predelovalne dejavnosti; inovativni materiali, omejevanje uporabe redkih materialov, zmanjšanje uporabe plastike, ekodizajn, uporaba sekundarnih virov, industrijska simbioza.
• Mobilnost; elektrifikacija prometa, souporaba električnih vozil, bioplin kot alternativno gorivo, javni prevozi, spodbujanje kolesarjenja, deljenje prevozov.

V Sloveniji so se nekatera mesta zavezala krožnemu prehodu in s tem aktivnostmi v smeri krožnosti odločilno prispevajo k hitrejšemu prehodu. Med temi mesti sta Ljubljana in Maribor, ki krepita svojo mednarodno prepoznavnost z uvajanjem koncepta krožnih mest, ob tem pa sta uspešna tudi pri pridobivanju evropskih finančnih virov.