03 Okt KONSTITUTIVNA SEJA PARTNERSTVA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
3. 10. 2016 – Na Brdu pri Kranju je potekalo konstitutivno srečanje Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije, ki ga je organizirala Vlada Republike Slovenije. Med govorci sta bili tudi Lenka Puh, članica projektnega tima Zavoda Vinetum, in Dragica Marinič s Štajerske Gospodarske zbornice.
Predstavniki vlade so predstavili proces prehoda v zeleno gospodarstvo ter izpostavili pomen sodelovanja in vloge različnih deležnikov. Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo izvorni dokument Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo ter načrtovano dopolnitev Načrta aktivnosti za dvoletno obdobje 2017/2018.
Mariničeva je v svojem nagovoru kot nujnost za zeleno rast izpostavila potrebo po opredelitvi t.i. aplikativnega razvoja, v katerem imajo prednost gospodarski subjekti in sodelujoči gospodarski partnerji. Zgolj z raziskovalno dejavnostjo zelenega gospodarstva, brez povezovanja z gospodarstvom, prehod v zeleno gospodarstvo ne more biti učinkovit. Pojem krožnega gospodarstva je med delavci praktično nepoznan, zato bi bilo nujno usposabljati delavce v gospodarstvu, s čimer bi se pojem prenašal tudi v lokalno okolje in v šole. V luči iskanja dobrih in uspešnih poslovnih modelov je poudarila nujnost zasledovanja mednarodne konkurenčnosti, hkrati pa upoštevanje lastnih posebnosti . V Sloveniji je več kot 95% malih in srednjih podjetij, zato bi bilo nujno strategijo pametne specializacije dopolniti z usmeritvami, s katerimi bi lahko srednja in mala podjetja sledila zelenemu razvoju. Mariničeva je poudarila tudi, da je za razvoj zelenega gospodarstva potrebno upoštevati tudi načelo »od spodaj navzgor« saj so tisti, ki proizvajajo produkte in storitve, pomemben akter pri ustvarjanju BDP-ja na ravni države, kakor tudi v vseh okoljih, v katerih živimo in ustvarjamo.
Poslovni model, ki vključuje spremembe navad potrošnikov
Puhova, podjetnica več desetletij, je izrazila zadovoljstvo nad tem, da se je v pogovorih in razpravah na seji pogosto omenjalo “človeka”, saj tudi sama zagovarja in poudarja, da krožno gospodarstvo brez osredotočenosti na ljudi in prebivalstvo preprosto ni mogoče. V svojem govoru je izpostavila pomemben vidik za razvoj krožnega gospodarstva in sicer, kako spremembe navad potrošnikov vgraditi v poslovni model. Možna rešitev je medsektorsko sodelovanje v skladu s “spremembo po meri človeka”, ki prinaša nove poslovne modele, ki upoštevajo nacionalni, zgodovinski in kulturni, kontekst.
Možnost za sodelovanje in razvoj predstavlja zadružništvo. Prek tega se namreč spreminjajo potrošniške navade, saj se potrošniki povezujejo v zadruge z namenom, da uveljavljajo to, kar je zanje dobro na kratek in dolgi rok. Izpostavila je skandinavski primer zadružništva, kjer je vsak tretji Skandinavec član vsaj ene od vrst zadrug, medtem ko so zadruge pri nas na nek način preveč omejene le na gospodarski oziroma kmetijski del in se kot posamezniki (potrošniki) še ne vključujemo v tak del organizacije, s katero bi lahko aktivno sodelovali pri spremembah navad po naši meri.
Dostopnost
V luči modernizacije, znotraj katere se je veliko govorilo o energetski prenovi stavb je za Puhovo pomemben tudi vidik dostopnosti. Ker prihaja iz skupnosti, v kateri več kot polovični delež med zaposlenimi predstavljajo osebe iz skupine t.i. “težje zaposljivih oseb”, opaža, da bi bilo na tem področju potrebno opraviti še veliko dela. K zagotavljanju dostopnosti nas zavezuje tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. S tem bi naredili korak v smeri vključujoče družbi za vse in izrazito dvignili kvaliteto življenja oseb z omejitvami. Izboljšave in prenove dostopnosti za invalide in različne skupine ljudi so po njenem mnenju potrebne tudi na področju tehnološke in digitalne prenove za izboljšanje informacijsko-komunikacijske dostopnosti.
Obstoječa znanja pri ljudeh
V nadaljevanju je izpostavila, da imamo na področju tekstilne industrije kar nekaj znanja, ki ga Evropa želi ohranit, to pa vidi kot priložnost za razmislek o tem, v katerih industrijah imamo – četudi nimamo več razvitih obratov v smislu tovarn, obratov, strojev – veliko znanja v ljudeh. Ob tem je dodala, da so to ravno industrije in področja znanja, v primeru katerih smo ukinili srednješolsko in obrtno izobraževanje in povedala, da v Sloveniji nimamo niti ene tekstilne šole. Zato se nekateri člani Etri skupnosti povezujejo s tekstilnimi šolami iz Hrvaške, ob tem pa, kot je poudarila: “moramo vedeti, da vir znanja že imamo tudi pri ljudeh ter da moramo upoštevati tudi ta vidik, da na področjih, kjer znanje v ljudeh že imamo, ne začenjamo z ničle”.
Puhova poudarja, da nam na vseh področjih ni potrebno orati ledine. Veliko priložnost vidi v obstoju Zakona o socialnem podjetništvu in v neke vrste “pristopu pridržanih javnih naročil”. To so elementi, ki nam dajejo osnovo za to, da se lahko organiziramo v določene oblike družbeno odgovornih zadrug in skupin v katerih lahko tista področja, za katere smo se skupaj odločili spremenimo tudi v praksi, s konkretnimi aktivnostmi in z medsebojnim sodelovanjem v povezavah kot je Partnerstvo za zeleno gospodarstvo.