Smeti ohranjajo potrošništvo pri življenju

Smeti ohranjajo potrošništvo pri življenju

Z Evelino Lundquist, ustanoviteljico in direktorico svetovalne agencije The Good Tribe, namenjeno iskanju inovativnih trajnostnih rešitev za podjetja, smo se imeli priliko srečati na Investment Ready programu, ki sta ga tretje lepo zapored organizirala dunajski Impact Hub in Social-Impact International za inovativne podjetniške ideje iz centralne in vzhodne Evrope. Z nenehno dejavno in energično Švedinja, ki je na akademiji predstavljala idejo marmelade Zero Waist (brez odpadkov, op. a.), smo se pogovarjali o njenem pogledu na sodobno družbo potrošništva, njenem delu in motivih, ki jo ženejo naprej.

Kateri je bil glaven razlog za začetek aktivnosti Zero Waist Jam-a?

Pred tremi leti smo ob iskanju usmeritve za naše podjetje prek brazilskega partnerja Zero Waste Institute Brazil izvedeli za marmelado Zero Waste in bili navdušeni. Kako ne bi bili – družba brez odpadkov je naša vizija! Koncept Zero Waste zajema odpadne materiale oziroma smeti, obenem pa upošteva tudi smotrno izrabo človeške nadarjenosti in človeških virov. Gre za filozofijo, ki poudarja, da moramo skrbeti za svoj planet in preprečiti nastajanje odpadkov v gospodarstvu. Ničesar ne bi smeli zakopati ali sežgati; s tem pristopom bomo sklenili krog. Za ljudi so smeti nevaren in strupen posel. Z odpadki razvitega sveta se ukvarjajo najrevnejši med revnimi v različnih delih sveta. Pomislite samo na odpadno elektroniko, ki se med drugim odlaga v Indiji, na Kitajskem, v Maleziji in Keniji.

Leta 2011 smo se tako odločili vzpostaviti lastno pobudo za družbo brez odpadkov. Vodimo jo z veseljem, saj temelji na izdelku, ki je kupcem zlahka razumljiv. Mislim, da nam je uspelo. Večina ljudi takoj razpozna, kaj je bistvo naše marmelade. Izdelujemo slastno marmelado iz sadja, ki bi ga sicer zavrgli. Ta ne bi nastala brez agencije za trajnostni razvoj in ustvarjalnost The Good Tribe.

Kakšen družbeni učinek ustvarjate?

Z lokalno proizvedeno in lokalno marmelado Zero Waist zmanjšamo izpuste CO2, poleg tega pa uporabljamo sadje, ki je že na voljo in bi v nasprotnem primeru končalo v smeteh. Ustvarjamo delovne priložnosti za proizvajalce in povečujemo osveščenost o življenjskem slogu brez odpadkov med skupnostjo naših potrošnikov, trgovin, dobaviteljev ter drugih članov pobude. Trenutno iščemo načine, kako bi marmelado Zero Waste razširili v druge države. Posvetili se bomo tudi kampanji za osveščanje, pri kateri bo marmelada Zero Waste odigrala vlogo ambasadorja življenjskega sloga in poslovanja brez odpadkov, saj dokazuje, da je na tem področju mogoče uspeti.

Kaj je glavni izziv, s katerim se srečujete, ko ljudem predstavljate idejo družbe brez odpadkov?

Predvsem dejstvo, da živimo v potrošniški družbi in da so odpadki pomemben dejavnik, ki ohranja ta sistem pri življenju. Zgodovinsko gledano so smeti relativno nov koncept. Od začetka industrializacije naša družba nenehno ustvarja odpadke. Trend linearnega modela proizvodnje in potrošnje se je okrepil zlasti v 50. letih prejšnjega stoletja. Plastične vrečke, odpadna hrana, embalaža, plenice, kemikalije, elektronika in celo jedrski odpadki ter zelo strupen pepel iz sežigalnic predstavljajo samo delček tega perečega problema.

Nič čudnega torej, da končni potrošniki v današnji družbi zaradi takšnih velikih izzivov občutijo nemoč. Tudi sama poznam ta občutek. Pa vendar obstaja veliko načinov, s katerimi lahko pripomoremo k izboljšanju stanja. Za začetek lahko prenehamo uporabljati plastične vrečke. Namesto tega za nakupovanje vedno vzemimo s seboj nakupovalno torbo iz blaga, ki jo lahko shranimo v torbici ali nahrbtniku. Kupujmo živila z minimalno embalažo ali brez nje. In nikoli ne zavrzimo hrane. Zasebni potrošniki so odgovorni za kar 40 % vse hrane, ki jo v enem letu zavržemo po vsem svetu. Nastanku odpadne hrane se enostavno izognemo tako, da pred nakupi pogledamo v hladilnik in preverimo, kaj dejansko potrebujemo. Če zavržemo hrano, hkrati zavržemo tudi svoj denar.

Nadaljevanje intervjuja najdete v spletni različici revije Popolna pisarna na strani 10.
Foto: Rupert Pessl

Foto: Rupert Pessl