09 Dec 10. SLOVENSKI RAZVOJNI DNEVI: PODNEBNE SPREMEMBE IN Z NJIMI POVEZANI IZZIVI
Od 25. do 29. novembra so v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstvo za zunanje zadeve v Ljubljani potekali 10. slovenski razvojni dnevi.
Razvojni dnevi so namenjeni predstavitvi in promociji mendarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Letos je bil poudarek na podnebnih spremembah in z njimi povezanimi izzivi.
Glavni zaključni poudarki so:
- Z novimi političnimi in zakonodajnimi usmeritvami in pogojem, da noben projekt ali program mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ne sme spodbujati povečane rabe fosilnih goriv, Slovenija konkretno prispeva k realizaciji zavez Pariškega podnebnega sporazuma v tretjih državah;
- Okoljska diplomacija in učinkovit multilateralizem sta strateški prednostni nalogi slovenske zunanje politike, saj se zavedamo, da sta ključna za upravljanje z globalnimi izzivi:
- Slovenija kot zelena država, bogata z naravnimi viri in biotsko raznovrstnostjo, se zaveda pomena boja proti podnebnim spremembam. Podnebni pojavi so tudi streznitev za vse nas. Da se zavemo pomena zagotavljanja trajnostnega razvoja in ohranjanja visoke stopnje kakovosti življenja tudi za naše otroke;
- Ponovna oživitev Zelene skupine šestih manjših držav, ki promovirajo zelene politike, promocija trajnostnega upravljanja z vodo kot naravnim virom v ZN ter razglasitev svetovnega dneva čebel. Slovenija bo pomemben pomen v času predsedovanja Svetu EU dala krožnemu gospodarstvu;
- Podnebne spremembe ne poznajo meja, zato jih moramo naslavljati z mednarodnim sodelovanjem. Ni pravično, da države v razvoju plačujejo večji davek podnebnih sprememb kot razvite. Še posebej zato, ker so v zgodovini in še sedaj večinoma prispevajo k izpustom toplogrednih plinov manj od razvitih;
- Pri emisijah toplogrednih plinov, glede na jasne in znane posledice, je potrebno sprejeti jasno in glasno politično odločitev, da bomo zagotovili učinkovito ukrepanje.
- Razprava o čezmejnih vodnih virih; Voda in trajnostno upravljanje z različnimi vodnimi viri igra osrednjo vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in ima velike posledice po svetu. Mednarodna organizacija za migracije svari, da bo do leta 2050 zaradi pomanjkanja vode moralo svoje domove zapustiti okoli 200 milijonov ljudi; krepitve kolektivnega interesa za sooblikovanje različnih ravni globalne politike na voda ter potrebo po bolj celovitem pristopu pri upravljanju z vodami. Poudarek je bil, da je za boljše upravljanje z vodami, potrebno vzpostaviti več sodelovanja. področju
- Izpostavljeno je bilo, da se brez vključevanja lokalnega prebivalstva v načrtovanje projektov vezanih na vode, ti nikakor ne morejo zaključiti uspešno.
- Ena izmed ključnih stvari, v katero je potrebno vložiti več napora je skupni jezik znanstvenikov ter odločevalcev na političnem nivoju.
- Izpostavili so pomembne mednarodno pravne mehanizme, ki že delujejo in potrebo po novih, ki bodo naslovili predvsem vodonosnike.
- Izpostavili so, da dokler voda ne bo postala bolj vidna tako v javni in politični sferi, kot v izobraževalnem sistemu na vseh ravneh, izzivov vezanih nanjo ne bo možno uspešno nasloviti
- Prizadevanja za vodno varnost, čezmejno vodno sodelovanje in udejanjanje pravice do pitne vode so pomemben element zagotavljanja stabilnosti in odpornosti družb. Predstavljajo pomembno prioriteto slovenske zunanje politike, ki jo bo s pričetkom naslednjega leta Slovenija udejanjala tudi v vlogi predsedujoče Skupini prijateljev za vodo in mir v Ženevi.