11 Feb ZAPIS O PREVENTIVI ZA ZDRAVJE NA DELOVNEM MESTU
Zdravje je zelo širok pojem, hkrati pa tudi želja, ki je je pri ljudeh boj ali manj ozaveščena, a kljub temu prisotna pri vseh. Vseprisotno in brezčasno veljavno resnico o zdravju lahko strnemo v znani rek, ki pravi, da ima zdrav človek tisoč želja, bolan pa le eno. Zdravje in dobro počutje omogočata dobro, uspešno in zadovoljno opravljanje svojega dela in prinašata koristi tako posamezniku kot organizaciji. Skrb za zdravje na delovnem mestu je smotrna, ker zdravi in zadovoljni zaposleni, ki delajo v spodbudnem delovnem okolju učinkovitejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in so bolniško odsotni in ostajajo zvesti podjetju v katerem so zaposleni. Delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje ima manj težav pri zaposlovanju kvalitetnega kadra in pridobiva na ugledu v družbi.
V prispevku bomo izpostavili predvsem nekaj dejstev in smernic v luči preventive za zdravje na delovnem mestu v povezavi z zdravo prehrano.
Na delovnem mestu preživimo tretjino svojega vsakdana, prav tako pa tudi večji del svojega življenja. Se pri tem, ne glede na to ali smo v vlogi delojemalca ali delodajalca, vprašamo, kaj med službenim časom jemo, koliko pojemo, kaj vnašamo v svoje telo, kakšne so naše prehranjevalne navade skozi celoten delovni dan? Raziskave kažejo, da aktivna delovna populacija, glede prehranjevalnih navad, sodi med ogrožene skupine prebivalcev Slovenije. Kot navajata Poličnik in Belovič (2017) prenizek vnos zelenjave, neurejen ritem prehranjevanja, previsok energijski vnos in vnos soli ter sladkorja, sodijo med ključne prehranske probleme, ki pomembno vplivajo na številne kronične nenalezljive bolezni sodobnega časa.
Posledic nezdravih navad na mnogih področjih našega življenja ne občutimo takoj, vendar pa se z leti neustreznih navad kopičijo in povečujejo tveganje za zdravstvene nevšečnosti. Zaradi že omenjenega dejstva, da na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja, moramo vsi udeleženi prevzeti svoj del odgovornosti za zdravje in zdrava delovna mesta. Na strani delodajalcev je ogromno rezerv na področju promoviranja in izvajanje preventive za zdravje na delovnem mestu, ki poleg socialnih vidikov v obliki dobrih medosebnih odnosov, zajema tudi spodbujanje zdravega prehranjevanja, tako med delovnim časom, kakor tudi izven njega. Na drugi strani je zelo veliko manevrskega prostora za pozitivne spremembe tudi na strani zaposlenih. Kljub trendu povečanega zavedanja o pomembnosti zdrave prehrane so prehranjevalne navade zaposlenih še vedno neustrezne in kot take prestavljajo dejavnik tveganja za nastanek različnih bolezni.
Do sprememb v pozitivno smer lahko pridemo z manjšimi ali večjimi med seboj povezanimi koraki, pri čemer je pomembno aktivno in tvorno sodelovanje vseh vpletenih. Po eni strani vsak zaposlen svobodno sprejema odločitve in prevzema odgovornost za to, kaj, kdaj in koliko bo vnašal v svoje telo, po drugi pa delodajalec igra pomembno vlogo pri tem, h kakšnim odločitvam bo nagovarjal in spodbujal svoje sodelavce.
Odlika dobrega delodajalca se kaže v tem, da deluje družbeno odgovorno. Tak delodajalec se zaveda pomembnosti zdravja zaposlenih, zato temu v prid sprejema odločitve in izvaja aktivnosti, usmerjene v zmanjševanje dejavnikov tveganja in v ustvarjanje zdravega delovnega okolja. Odgovorni delodajalec se zaveda, da bo s takšnim delovnim okoljem pomembno ustvaril ugodne razmere za povečano produktivnost, ustvarjal okolje z nižjim tveganjem za nastanek zdravstvenih težav, pozitivno vplival na občutek pripadnosti in posledično zavzetosti vseh zaposlenih. Ob vsem tem pa bo na dolgi rok kljub nekaterim na videz nepotrebnim izdatkom prispeval k zmanjševanju stroškov in ustvarjanju dodatne vrednosti.
V luči preventive za zdravje na delovnem mestu so ključna zdrava in prijazna delovna mesta. Da to dosežemo, je potrebno poseči bolj ali manj globoko v strukturo delovanja organizacije. Poleg promocije preventive za zdravja na delovnem mestu, ki vključuje tudi spodbujanje zdravega prehranjevanja, je za dejanske spremembe v praksi pogosto potrebno ali celo nujno poseči tudi v samo organizacijo in strukturo delovnega procesa. Zdrava in prijazna delovna mesta zato naj ne bodo le črke na papirju ali zaslonih, niti zgolj izrečene besede; v takšni obliki bodo tam namreč tudi ostala. Zdrava in prijazna delovna mesta moramo uresničevati s podpornimi odločitvami in dejanji v konkretnih primerih, le kot takšna bodo sčasoma postala del main-streama, s tem pa bodo postala tudi samoumevna in nič več izstopajoče pozitivne zgodbe redkih srečnežev. V tej smeri v Etri skupnosti vidimo pot k izboljšanju zdravja in zavedanja o pomembnosti le-tega v naših delovnih okoljih in izven njih. Za začetek lahko poskrbite za oskrbo svojega podjetja z zdravimi prigrizki.
Vir: Poličnik, Rok in Branislava Belović. 2017. Prehrana na delovnem mestu. Ljubljana: NIJZ.