17 Sep Naj raste kot konoplja
Skoraj vsak, ki mu omenim konopljo, se najprej namuzne. Četudi jasno poudarim, da gre za industrijsko ali navadno konopljo, želi sogovornik pogovor speljati na uporabo rastline z večjo vsebnostjo psihoaktivne snovi THC (trahidrokanabinol). Ko pa se ne dam zmotiti in nadaljujem z naštevanjem vsestranskosti uporabe, se pri sogovorniku vzbudi zanimanje.
Ste vedeli?
Vprašam jih: Ali ste vedeli, da je leta 1873 Levi Strauss prve kavbojke izdelal iz konoplje, ki je naslednjih 25 let ni zamenjal z drugo predivnico? Da je bila karoserija prvega Fordovega avtomobila (1941) iz plastike, izdelane iz konoplje? Da je plastika iz konoplje biorazgradljiva, lažja in 10x bolj odporna kot pločevina? Ali ste vedeli, da so ponekod v nastajajočih ZDA, v 17. in 18. stoletju, od naseljencev zahtevali obvezno gojenje konoplje in da so z njo celo plačevali davke? Ali pa, da je bilo do leta 1883 okoli 80 % papirja izdelanega in konopljinih vlaken (menda bankovce še vedno tiskajo na konopljin papir).
Gotovo pa ste vedeli, da je bila konoplja prva rastlina, ki jo je človek začel gojiti v ne le prehranske namene. Prvi zapisi o uporabi konoplje za izdelovanje tekstila segajo v 8. stol. pr. n. št., najstarejše najdišče pa je še starejše. Njena vlakna so ob izdelavi oblačil, uporabljali tudi v vojaške namene (oklepe, tetive za lok, jadra in vrvi) in izdelavo papirja.
Zdravilni učinki
Konoplja je ena najstarejših zdravilnih rastlin, ki lajša tegobe pri skoraj neskončnem seznamu bolezni in tegob, a je za medicinske namene še vedno prepovedana. Lahko pa se zdravimo z učinkovinami, ki so v konoplji. Do sedaj so odkrili okoli 85 kanabionoidov. Od leta 2014 nam jih lahko predpiše zdravnik, vendar so zdravila lahko le izdelek farmacevtske industrije. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana, saj je THC po slovenski zakonodaji se vedno na seznamu prepovedanih drog.
Dovolj visoke vrednosti kanabinoidov, da delujejo zdravilno, ima indijska konoplja, pri nas imenovana tudi kanabis ali marihuana. Med njimi sta THC in CBD (kanabidiol) med najbolj zanimivimi. Za razliko od THC, CBD nima opaznih psihoaktivnih učinkov, a ima dragocene zdravilne učinke. Delovanje CBD se dopolnjuje z delovanjem THC, saj po eni strani krepi njegove zdravilne učinke, po drugi strani pa blaži njegove psihoaktivne učinke.
Navadna konoplja pa se visoko uvršča tudi na področju prehrane. Semena vsebujejo 24 – 35 % maščob, 20 – 25 % beljakovin, kar je 3x več kot soja in okoli 34 % ogljikovih hidratov, pomembne vitamine in minerale in ne vsebujejo THC. Olje je izjemno bogato z omega-6- in omega-3 maščobami, v ravno pravem razmerju. Pogače, ki ostanejo po stiskanju olja, drobijo v moko, uporabljajo pa se tudi za krmo živine. S konopljo v naši prehrani se bomo podrobneje ukvarjali v naslednji številki Popolne pisarne.
Vir »bioenergije«
Konoplja bi lahko bila tudi vir »bioenergije«, a je razprava o tem upravičena le, če so vse druge možnosti izčrpane. Olje bi lahko uporabljali kot biodizel, slamo pa kot kurivo. Z visoko kurilno vrednostjo 14.000 – 15.000 kJ/kd je konopljina slama primerljiva z lesom, šoto in rjavim premogom. Tovrstna uporaba bi bila upravičena, če nas uporaba slame ne bi zanimala. Vendar je še kako uporabna. Če jo pustimo na njivi, da stebla propadejo in po naravni poti obogatijo zemljo, lahko na isti njivi gojimo konopljo več let zapored. Ob tem pa so stebla rastline (slama) nadvse uporabna kot gradbeni material, ki je 100% ekološki in biorazgradljiv. Vlakna se uporabijo za izolacijo stavb. Če pa zmešamo zdrobljen pezdir (sredica stebla), apneno mešanico in vodo dobimo konopljin »beton«. Odlikuje ga visoka toplotna izolativnost, dobra sposobnost ohranjanja toplote, zrakotesnost, dobra zvočna izolativnost in paroprepustnost. Visoka tlačna trdnost zagotavlja dobro potresno varnost. Poleg tega je odlično ognjevaren in odporen na insekte. Nezanemarljivo je tudi, da ima tak gradbeni material tudi ničelni ogljični odtis. Več si lahko preberete na spletni strani Zadruge Konopko (http://konopko.si/gradbenistvo).
Uporaba konoplje je skoraj zamrla, ko so naredili stroj za ločevanje semena bombaža od vlaken in izumili najlon in druga sintetična vlakna. Sicer pa se je začelo povpraševanje po njej zmanjševati z množično uporabo nafte. Razvoj pridelave lesnega papirja je prehitel razvoj pridelave konoplje in tako povozil konopljo kot surovino za celulozo, ki ima na tem področju precejšnjo okoljsko prednost. V diplomskem delu Dejana Rengea najdemo zanimiv podatek o tem, da je pridelava celuloze iz konoplje na enoto površine v dvajsetih letih 4-krat večja v primerjavi z gozdom, ki uspeva v zmerno toplem in mrzlem pasu. Poleg tega za pridelavo celuloze iz konoplje skoraj ne potrebujemo kemikalij, medtem ko se pri predelavi lesa nevarnim snovem skoraj ne moremo izogniti. Manjša je tudi poraba energije in vode. Več o konoplji lahko izveste v knjižici Dejana Rengea Konoplja in lan ali njegovi diplomski nalogi, ki sta tudi glavni vir informacij za ta članek.
V ZDA so lobiji kemične in farmacevtske industrije močno pritiskali na odločevalce, ki so pod pretvezo konoplje kot najnevarnejšega mamila leta 1937 najprej uvedli visoke davke na konopljo, leta 1938 pa so jo popolnoma prepovedali.
Konoplja v Sloveniji
Pridelava konoplje v Jugoslaviji in kasneje v Sloveniji nikoli ni bila prepovedana, a so jo pogosto spremljale težave s policijsko žetvijo. Leta 2011 je bilo gojenje s Pravilnikom o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Ur. l. RS, št. 40/11, v nadaljevanju Pravilnik) podrobneje določeno – gojiti je dovoljeno navadno konopljo, ki ne sme vsebovati več kot 0,2 % THC (za primerjavo: indijska konoplja vsebuje 1.5 – 8 % THC, medicinska pa do 10 %). Pravilnik je bil tudi precej pomanjkljiv. Nedorečeno je bilo področje uporabe konoplje v prehranske namene. Pivovarna Laško je recimo varila konopljino pivo, ki ga je lahko izvažala, v Sloveniji pa ga ni mogla prodajati. Prav tako je država Žitu odsvetovala peko konopljinega kruha. S spremembo Pravilnika maja 2015 (Ur. l. RS, št. 36/15), ki jo je predlagala Združena levica, je sedaj legalno tudi to. Poleg tega predloga o pridelavi in predelavo industrijske konoplje v prehrambne namene, je predlagala še dve spremembi. Ena se nanaša na spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki v 1. skupino uvršča konopljo ne glede na to, ali se jo goji v industrijske namene. Industrijska konoplja je namreč zdaj popolnoma nerazumljivo in neutemeljeno uvrščena v 1. skupino prepovedanih drog, kjer so navedene droge, ki imajo hude posledice za zdravje ljudi. Druga rešitev pa se nanaša na pobudo Vladi RS, naj prične s postopki za spremembo direktive EU, ki kot pogoj za pridobitev subvencije določa najvišjo dovoljeno vsebnost THC pri ravni 0,2 %. S takšno določbo je pri nas nemogoče pridelovati slovenske avtohtone sorte konoplje, ki imajo nekoliko višjo vsebnost THC. Ker predlog ni bil sprejet, bodo morali slovenski kmetje semena še naprej kupovati v tujini. Poleg tega so sorte z višjo vsebnostjo THC veliko odpornejše, končni proizvodi iz nje pa bolj kakovostni. Predlog ni prejel zadostne podpore, ne glede na to, da je vladna koalicija predlagala dodatne sklepe, s katerimi se je zavzela ravno za zaščito slovenskih avtohtonih sort. Vlada bo torej semena zaščitila, ne bo pa dovolila njihove uporabe.
V prid čimprejšnji naslednji spremembi Pravilnika, prispeva tudi pomen industrijske konoplje k reševanju okoljske problematike. Zelo primerna je za razstrupljanje degradiranih tal ter raznih odlagališč. Pomenljivo je tudi to, da za konopljo ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev in da lahko potrebam po hranilih zadostimo z organskimi gnojili. Tako je lahko konoplja ena od alternativ za kmetovanje na vodovarstvenih območjih, za katere zaradi varovanja vode veljajo strožji režimi.
Od leta 2011, po sprejetju Pravilnika, lahko govorimo o preporodu gojenja konoplje v Sloveniji. Površine posejane s konopljo so se vsako leto vsaj podvojile – z okoli 50 hektarjev leta 2011 so se povečale na okoli 700 ha leta 2015. Lani smo se z okoli 500 ha uvrstili na sedmo mesto v Evropski uniji, kjer je skupaj posejanih več kot 17.000 ha. Največja pridelovalka v EU je Francija.
Velika aktivnost na tem področju v zadnjih letih je odraz sprememb v dojemanju pomena konoplje in se kaže tudi v številu strokovnih in ozaveščevalnih dogodkov. Avgusta 2015 bo v Lendavi potekal že 4. Svetovni kongres o konoplji. Konec maja pa je v Državnem svetu potekala 1. Nacionalna konferenca o industrijski konoplji »Industrijska konoplja – pozabljena poljščina – nova priložnost«.
Preboj gospodarstva
Kako lahko konoplja ponovno pridobi pomemben položaj v gospodarstvu je na več predstavitvah razložil Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma. Naredil je primerjavo med sladkorno peso, ki jo želijo v Sloveniji znova oživiti in konopljo. Naslanjajoč se na študijo o izvedljivosti nove tovarne za sladkorno peso izhaja, da naj bi bil donos na hektar, ki bo ostal pridelovalcu konoplje na kmetiji, od okoli 2 do 2,3-krat večji kot pri sladkorni pesi. Ob investiciji v višini 136 milijonov evrov v pridelavo pese na 11.000 hektarjih površine, naj bi ustvarili 126 delovnih mest. Medtem ko bi gojenje industrijske konoplje na enaki površini omogočalo 770 delovnih mest, investicija v razpršeno proizvodnjo pa bi znašala 20 milijonov evrov. Pri izračunih se je Marinček skliceval na študijo kalifornijskega zavoda za zaposlovanje.
Tudi Razvojna zadruga Etri v sejanje konoplje
Delo z navadno konopljo je primerno tudi za osebe iz ranljivih skupin. Tako se je Razvojna zadruga Etri odločila letos posejati 2 hektarja te rastline – za čaj in za seme. Slamo, kot stranski proizvod, pa bo dala za predelavo za gradbeni material slovenskim predelovalcem. Vabimo vas, da se nam avgusta pridružite pri spravilu pridelka. Natančnejše informacije bomo objavili na spletni strani (www.etri.si) in na Facebook-u (https://sl-si.facebook.com/zadruga.etri).