20 Maj KOMUNIKACIJA. KOMUNIKACIJA NA DELOVNEM MESTU.
Človek veliko časa preživi obkrožen z ljudmi, s katerimi ustvarja raznolike odnose. Kakovost le-teh pa vpliva na nas in naše razpoloženje. Komunikacija je zapleten proces, brez katerega človeška družba ne bi obstajala in obratno. Zelo pomembna je v podjetju, kjer je temeljno orodje uspešnosti podjetja.
Udeleženci programa Socialna aktivacija smo imeli odlično priložnost prisluhniti strokovnemu predavanju Martina Lisca iz Inštituta Stopinje, na temo komunikacije v podjetju oziroma vključevanje v delovno okolje. Skozi dinamičnost podajanja znanja in vsebine, smo kaj hitro postali dovzetni za iskren vpogled v svoje navade v komunikaciji in smo tako postali odprti za implementacijo novega ter za iskanje rešitev v konkretnih primerih, ki so nas zanimali. Na prvo žogo se nam zdi, da je komunikacija pa res nekaj kar obvlada vsak, ampak temu še zdaleč ni ravno tako.
Med samim predavanjem se je ustvaril pristen stik s skupino in komunikacija je tekla v smeri želj in potreb le-te. Celotno predavanje je bilo izpeljano tako, da smo kot poslušatelji bili deležni teoretičnih osnov kot tudi lastnega procesa ustvarjanja medosebnih odnosov, komunikacije in konfliktov. Vsi ali pa vsaj velika večina stremimo h kakovostnejšemu preživljanju trenutkov vsakdanjosti. Vsi smo se strinjali, da si želimo takšne komunikacije, da smo lahko pred drugimi takšni kakršni smo, da vlada neka odprtost, sproščenost, ”golota” in iskrenost v medsebojni komunikaciji. Želimo si sprejetosti, da ne čutimo neke notranje stiske, strahu do sogovornika, vklenjenosti ali utesnjenosti. Komunikacijsko napeta situacija se namreč prej ali slej začne kazati na našem telesu, kar je pa lahko za zdravje tudi marsikdaj kritično. Želimo si kakovost odnosov v katere smo vpeti.
Precej zanimivo je, ko se lotimo komunikacije med sodelavci, odnosov v službi. V službi ni potrebno, da smo dobri prijatelji, najboljši prijatelji. Nihče tudi od nas ne more zahtevat, da to postanemo. Pomembno pa je, da smo dobri sodelavci. Meja med prijateljstvom in službo mora biti jasna. To je meja profesionalnosti. Vodje so velikokrat fokusirani samo na rezultat, nič, oziroma zelo malo, na odnose znotraj ekipe. Ampak, če je timski duh močan, ima ekipa neko dodano vrednost. Profesionalnost ekipe je, da drži skupaj, ima isto vizijo, da gleda v isto smer, da ima pripadnost, nek kakovosten odnos. Ko stvari v podjetju dobro tečejo, gredo tudi te stvari same po sebi odlično. Te vrednote so še posebej pomembne in pridejo do izraza, ko v podjetju nastopi kakršnakoli kriza. Pomembno je ločevanje osebnega od skupnega, razumeti je potrebno svojo profesionalno funkcijo. Tudi, če gremo kdaj z direktorjem na kavo, je treba službeno hierarhijo pri delu še zmeraj spoštovati in se zavedati njegove službene vloge. Še vedno je služba služba, družba pa družba.
Ne se bat vprašat. Ne se bat biti ti. Ne se bat postavit zahteve. Služba namreč nima pravice spravljat človeka v osebno stisko. Meja je tanka ampak je zelo jasna. Imeti je potrebno dostojanstvo, prizadevati si za dobre odnose, predvsem je pa pomemben naš vložek k celoti. Postaviti se zase. Če tega ne bomo izrazili, se ne bo vedno vedelo, v čem je problem. Pogovor reši vse.
Udeleženka programa Socialne aktivacije v okviru Zavoda Jazon