11 Nov MERJENJE DRUŽBENIH UČINKOV
Podjetja prepoznavajo družbeno odgovorno ravnanje kot konkurenčno prednost, merjenje družbenih učinkov, ki jih ustvarjajo s svojim delovanjem pa je vedno aktualnejše področje in tema številnih razprav, raziskav in razvoja. Podjetja bodo delovala družbeno odgovorno in trajnostno na tistih področjih, katere lahko ovrednotijo.
Merjenje družbenih učinkov oziroma t. i. nefinančno poročanje ni nov pojav, temveč ga je nekaj podjetij v ZDA in Avstraliji izvedlo že pred prvo svetovno vojno, v Veliki Britaniji pa se je pojavilo po letu 1980. Po letu 1990 je vedno več pozivov po (ločenem) poročanju o družbenih in okoljskih vplivih prihajalo s strani OZN in EU. K finančnemu poročanju so podjetja zakonsko obvezana, nefinančno poročanje o družbenih učinkih je večinoma prostovoljno. Glavna motivacija za nefinančno poročanje je bržkone izgrajevanje zaupanja med podjetjem in njegovimi zunanjimi deležniki in ustvarjanje konkurenčne prednosti. Nefinančno poročanje izhaja iz finančnega, izraža angažiranost podjetja okrog družbenih tem in predstavlja svojstven pristop in operacionalizacijo strategije DOP. Poročanje o družbenih učinkih podjetja je nujno, če želi nadgrajevati odnos z družbo, v kateri deluje.
Finančno poročanje ima dva vidika: prvič je namenjeno notranji uporabi kot vodilo za prihodnje strategije in merjenje napredka in kot drugo relevantnim zunanjim deležnikom. Poleg teh dveh vidikov poročanje omogoča podjetjem učinkovitejše upravljanje sprememb in trajnostno oblikovanje procesov. Poročanje preoblikuje abstraktna področja v konkretnejša in oprijemljivejša in s tem prispeva k razumevanju in upravljanju učinkov trajnostnega razvoja na organizacijo.
Izvajanje DOP ima največji pozitivni vpliv na nematerialne vidike poslovanja:
- vrednost blagovne znamke in ugled podjetja in posledično zvestobo strank,
- upravljanje tveganja (t. i. risk management),
- človeški kapital (motivacija zaposlenih, zadovoljstvo in zvestoba podjetju).
Pozitivni vpliv na prihodke in operativno učinkovitost je opazen predvsem v razvijajočih se gospodarstvih, vendar ga je težko dokazati.
Vrednost blagovne znamke in ugled podjetja je v globalni ekonomiji strateška prednost pri prodaji produktov. Kakor jima lahko škoduje negativno poročanje, jima lahko koristijo pozitivne informacije. Najuglednejša podjetja so zaznana tudi kot nadpovprečno družbeno odgovorna. Ugled podjetja za deležnike torej služi kot kompas, s pomočjo katerega se orientirajo pri svojih odločitvah.
Katera so splošna merila družbenih učinkov?
- Korist skupnosti in javnosti
To zajema vplive, ki se osredotočajo na neko posredno območje, ali lokalno skupnost, in poskušajo zajeti zunaj tega tudi regionalne, nacionalne ali mednarodne skupnosti. Koristniki, ki jim je to namenjeno, so širša publika, ki jo organizacija zmore doseči (v nasprotju s specifično skupino ljudi).
Sekcija 1 zajema štiri dele:
- Splošna merila – kako organizacija razume potrebe koristnikov, njihov dostop do storitev in njihovo sodelovanje
- Fokus storitev – posebna področja dejavnosti, ki se tičejo koristi skupnosti in javnosti
- Lokalno gospodarstvo – načini, na katere imajo organizacije gospodarski vpliv na svoja lokalna področja s svojimi dejavnostmi (npr. z uporabo lokalnih podjetij)
- Kakovost življenja v skupnosti – ukvarjajo s temeljnimi sestavinami zdrave skupnosti (npr. socialna kohezija, varnost, vključevanje v skupnost).
- Podpora
Podpora zajema vplive, pri katerih je osredna pozornost namenjena posebnim ciljnim skupinam možnih koristnikov, ki so morda na nek način ranljivi, izključeni ali depriviligirani. Ne gre torej za ukvarjanje s širšo javnostjo, kot pri organizacijah v skupnosti.
Sekcija zajema 2 dela:
- Splošna merila – vprašanja, ki so potencialno pomembna za vse podporne organizacije (npr. dostop, zavedanje, zadovoljstvo koristnikov). Vključenih je tudi več točk, ki povzemajo, kako skupne lastnosti številnih različnih podpornih storitev delujejo (npr. nastanitev, sposobnost živeti, zdravje).
-
Osredotočenost
storitev – združujejo kazalce, ki so pomembni za posebne sektorje
in območja:
- Invalidnost
- Domovi
- Zdravstvo in zdravje
- Zločinci in bivši zločinci
- Starejši ljudje
- Tisti, ki zlorabljajo droge
- Delovna mesta, sposobnosti in usposabljanje
- Vzgoja in družina.
- Merila dobrega življenja
Se celovito ukvarjajo z življenjem ljudi in razpoznavajo vidike, ki prispevajo k splošnemu dobremu življenju (to imenujejo tudi kakovost življenja ali sreča in mere za to). Ta merila zajemajo zadeve, kot je koliko se človek počuti zanesljiv, pozitiven, povezan z drugimi ljudmi in tako dalje, pa tudi vprašanja, kot so zdravje, dovolj denarja, in prostor za varno življenje.
Organizacije, ki poskušajo doseči pozitivno spremembo v življenju koristnikov, so vezane na to, da vplivajo na dobro življenje svojih koristnikov in merjenje le-tega je lahko učinkovit način za prikaz vpliva
- Ohranjanje naravnega okolja
To zajema vplive, ki se nanašajo na skrb za naravno okolje in na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Ima dva dela:
- Fokus dejavnosti
- Ohranjanje naravnih prostorov in dediščine.
- Trajnostno kmetijstvo
- Energija
- Zelena gradnja
- Trajnostni transport
- Odpadki, recikliranje in nevarni odpadki
- Voda
- Širjenje zavedanja o tem
- Okoljsko raziskovanje in inoviranje
- Splošna merila – ukvarjanje z okoljskimi vplivi organizacije pri upravljanju njenih notranjih dejavnosti, npr. recikliranje v pisarni, energetski prihranki, okoljska politika. Glede na to, da vse organizacije, ne glede na svoje poslanstvo, imajo okoljski vpliv, so ta merila potencialno pomembna za vse organizacije. Splošna okoljska merila omogočajo organizacijam standarden okvir za ukvarjanje z okoljskim delovanjem.
- Odgovorni management
Navezava na notranjo stran delovanja organizacije, zlasti za njeno delo z ljudmi (npr. pogoji zaposlovanja, varnosti pri delu, enake priložnosti – oblika družbene odgovornosti podjetja.
Viri:
- INVESTIRANJE ZA DOBRO – BESEDNJAK INDIKATORJEV
- KONCEPT DRUŽBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ