19 Dec PRIDRŽANA JAVNA NAROČILA
Pridržana javna naročila so tista javna naročila, ko gospodarski subjekt odda del javnega naročila v podizvajanje le invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom, socialnim podjetjem ter podjetjem s socialno vsebino. Torej k sodelovanju povabi izključno omenjena podjetja.
Da nam je uspelo pridržana javna naročila umestiti v zakon, smo se trudili pet let. Po prejšnjem zakonu, je lahko naročnik izbral invalidsko podjetje ali zaposlitveni center po do 5% dražji ceni od naslednjega najcenejšega. Nato se je uveljavil način, po prejšnjem zakonu o javnem naročanju, da lahko javno naročilo dobi invalidsko podjetje brez javnega razpisa, kar spet ni bilo v redu, saj je imel nekdo, samo iz razloga, ker je invalidsko podjetje, izjemo oziroma prednost, da dobi nek posel.
Trenutni način pridržanih javnih naročil je dober, vendar le če obstaja konkurenca, torej da dobi naročnik več ponudb. Sicer se bodo redki odločil za pridržano javno naročilo, razen taki, ki bodo točno vedeli, da se bo nekdo javil.
V nadalje je potrebno poskrbeti, da se bo vedelo na katerih storitvah, ki jih javni naročniki potrebujejo, obstaja dovolj velika ponudba socialnih podjetij, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, da lahko povežemo to, da bo ta kvotni sistem speljal, torej da bo javna uprava s svojim nakupom prispevala k razvoju vključujoče družbe.
Na področju pridržanih javnih naročil imamo prakse, naročniki se za pridržana javna naročila odločajo. Nekateri so že prej sodelovali z določenim izvajalcem in pa so se za pridržano javno naročilo odločili samo zato, da so izključijo ostalo konkurenco.
Torej na področju pridržanih javni naročil, ostaja še nekaj izzivov. Nikogar ni, ki bi odgovorno promoviral pridržana javna naročila, na drugi strani pa se pojavlja tudi težava kako kot socialno podjetje oziroma zaposlitveni center speljat določeno naročilo, ki ga je to podjetje dobilo.