01 Jul V Etri skupnosti ne bomo pozabili na nikogar

Danes je že 95. mednarodni dan zadružništva. In kot vsako leto, že od leta 2012, ko smo ustanovili Razvojno zadrugo Etri, ga v Etri skupnosti praznujemo na svoj poseben način. Umaknemo se iz določenih dogodkov, ki so organizirani v Sloveniji na to temo in se pridružimo tam, kjer imamo priložnost širiti zadružni duh med tistimi, ki ga ne živijo. To so tisti posamezniki, družbe in skupnosti, ki lahko največ prispevajo k graditvi vključujoče družbe, če vsebinsko sprejmejo naš predlog  sprememb po meri človeka. In s tem je zadružništvo gibanje in ne samo pravna gospodarska oblika. Gibanje, ki je nastalo zaradi potrebe po preživetju, sodelovanju, soustvarjanju, delitvi stroškov. Torej združitvi na vseh tistih področjih na način, da ne bomo pozabili na tiste, ki se v družbo ne morejo enokovredno vključevati.

Danes je sobota. Ta zadružni dan je vsako leto prvo soboto v juliju. In letos je prvič, ko jo nekateri naši sodelavci že preživljajo kot redno delovno soboto. Storitve pranja, likanja in kemičnega čiščenja v sredini turistične sezone zahtevajo daljši delovni teden in tudi to je pomembno premagati, če si želimo enake priložnosti na trgu dela. Ni možno vzeti samo tisto, kar nam prija in ostati nekaj posebnega, ne moremo biti znanilci sprememb, ne da bi te spremembe res živeli.

V teh 6. letih smo tisti, ki delujemo po Etri načelih uresničili mnogo zastavljenih ciljev in potrdili, da  je zadružni pristop enostavno varnejši in učinkovitejši. Če bi upoštevali še določena antropološka znanja in dognanja, bi se mogoče izognili določenim izkušnjam, ki so nas enostavno preveč stala.

Dokazali smo, da je mogoče vpeljati interno valuto, povezati deležnike na področju investicij, uvesti nove prodajne modele in širiti pomembnost drugih kapitalov, ki poskrbijo, da je neka gospodarska dejavnost trajna in ne samo finančno učinkovita. Etri načela v obliki franšize sprejemajo župani in lokalne skupnosti in že uveljavljajo pristop k trajnostnem razvoju v središču katerega je človek. Tudi gospodarstvo se tako poveže v skrbi za skupnost. Naše krožne zgodbe učinkovito pomagajo in nakazujejo gospodarskim družbam kako to narediti, da se investicije energije in denarja v sodelovalne modele poslovno in družbeno odgovorno upravičene.

Med drugim so to trajna, ne projektno vezana delovna mesta; ponosno ugotavljamo, da smo ustvarili med 70 – 80 delovnih mest v 5 slovenskih regijah. Etri načela so postala model, po katerem uspešno širimo poslovna sodelovanja. In pri tem pravna organiziranost ni bistvena. Najpomembnejša je enakost.

Na tem področju imamo pred seboj še veliko izzivov. Tako tistih, ki so zakonsko napačno urejeni, kot tistih, ki jih ljudje postavljamo sami. Imeti voljo in značaj, da vemo, da je potrebno najprej dajati, da se lahko prejme, lahko izhaja iz zelo različnih pogledov na isto stvar. In v takih razmerah ustvarjati ekipe, ki bodo skupaj dosegle zastavljene cilje ni preprosto delo. Posamezniki ga moramo sprejemati kot poslanstvo oziroma naravni razvoj in mora izhajati iz zelo močne potrebe po preživetju in trajnostnem bivanju. Predvsem pa z lastnim delovanjem in ozaveščanjem družbe učiti, kaj preživetje za ranljive in neranljive skupine sploh pomeni in kako smo skupaj močnejši pri razvoju vključevalne družbe.

Pri tem slovensko gospodarstvo ni brez globalnega pogleda in vpliva. In brez določenih sprememb v celi družbi ne bomo dosegli tistih ciljev, ki smo si jih zadali za trajnostni razvoj v katerem ne želimo ustvarjati neenakosti in presežkov, ki se ne vračajo v družbo. (UN: Sustainable Development Goals)

Pri tem smo kot Etri skupnost, ki je gospodarsko-podjetniška organizacija, usmerjeni v model sodelovanja, ki na učinkovitejši način dosega cilje, ki jih imajo v fokusu in poslanstvu tudi dobrodelne in nevladne organizacije in nam pri tem pomagajo zadružna načela, pozorni na globalne številke in tudi svoje rezultate ponujamo in širimo v EU skupnosti.

Pri tem svojo pozornost usmerjamo ne samo v izvajanje sprememb ampak tudi v merjenje družbenih učinkov, ki jih te spremembe prinašajo. Pristop od spodaj navzgor je namreč ključen, da se ne pozabi na človeka. Tako človeku in družbi dajemo tisti čas, ki je potreben, da se stvari dogajajo s čim manj žrtvami in v strinjanju vseh deležnikov.

Naučiti pa se je treba, da najprej pomislimo, kaj lahko prispevamo in ne kaj lahko dobimo, če se priključimo določenemu gibanju, določeni skupnosti.

Za Etri skupnost ob dnevu zadružništva, Lenka Puh