04 Jul Ob Mednarodnem dnevu zadružništva
Kaj če več ljudi dela skupaj, kaj če so ljudje v podjetju najpomembnejši, kaj če denar ostane v skupnosti…ja nič. Dolga leta te imajo za čudnega. Celo za manj uspešnega. Počasi si idealist, naivnež. Za svojo ekipo vizionar. Na srečo pa je tak način vodenja posla bolj odprt in kljub vsemu predstavlja bolj varno pot naprej. Že od vsega začetka, od leta 1989, ko se je ustanovilo podjetje Jazon d.o.o., ki je sedaj zadružnik Razvojne zadruge Etri, se je šlo za delovna mesta. Razpad prejšnje države je prinesel ogromno stečajev, vsa podjetja in celotna država so se mogla reorganizirati. Mnogi posamezniki so se morali zamisliti kaj in kako naprej. Žal se takrat nismo zamislili, kako vsi skupaj naprej. Vendar to ni nič tako čudnega. Tudi čez zgodovino se je dogajalo podobno. Nekateri deli Slovenije so znali stopiti skupaj in so imeli manj izseljevanja. Iz drugih področjih pa so množično odhajali z trebuhom za kruhom. Prva imajo podjetja, ki so preživela več držav in so zrasla iz zadružnega modela in imajo še vedno isto poslanstvo, ki je opisano v prvih nekaj stavkih. Na teh področjih je tudi nizka brezposelnost in ljudje, kljub težjim naravnim razmeram, živijo bolj kakovostno življenje in manj jamrajo. V te predele tudi ni usmerjeno veliko javnega denarja.
In sama sem kot mlada podjetnica nadaljevala to svoje občudovanje zadružnega dela iz otroštva. Vzgojena v družini, ki je bila vedno trdno narodno zavedna, kar je še vedno posebej pomembno v prelomnih časih. Kot da bi bilo včeraj, ko smo kot mlado podjetje brez denarja kupovali terminalsko mrežo od stanovanjske zadruge za nekaj simboličnih takrat še tolarjev. Stanovanjska zadruga, ki je takrat omogočila mnogim družinam, da so si zgradili svoj dom. Sistem tiste zadruge, ki je omogočil, da so se organizirali posamezniki in delovali kot podjetje in imeli nižjo davčno stopnjo. Zakaj so te zadruge zamrle?
Ta oprema nam je omogočila, da smo imeli več izpostav in da smo bili tam, kjer naj bi se takrat dogajal preporod gospodarstva – v World Trade Centru in TR3 in na Železni cesti, kjer smo še danes in nekaj časa v centru Kopra, povezani v terminalsko mrežo.Bili smo hitrejši od konkurence, ker smo imeli svoje sodelavce tam, skladišče z blagom pa na enem mestu in s tem manjše stroške. V realnem času pa vse podatke in s tem visoko kakovostno storitev. Če smo nekaj rekli – smo to tudi storili. Vedno mlada in zabavna ekipa, ki je vedela, da je skupaj, ker si želi boljše življenje, ker si želi ustvariti družine, ker želi prispevati v svoje okolje….
Člani Etri ekipe na delovni akciji v občini Šentrupert.
V današnjih časih je dostopnost podatkov v realnem času nekaj običajnega. Zato tudi moje sporočilo generaciji, ki prihajate v podjetniški svet- zagrabite priložnosti in bodite veseli, da začenjate delati, ustvarjati v tem času. Priložnosti je veliko, vrednoste pa so spet dosti bolj jasne in razumljive. Ve se, da denar privabi napačne tiče, delo pa sodelavce.
Kot otrok v Ljubljani z očetom ali starim očetom ali v Mariboru s staro mamo sem poslušala – to je zgradila zadruga, tu je bila zadružna banka…in v Mariboru, to so bile kolonije… in v spomin na te informacije sem začela študirati podjetništvo in gospodarstvo med prvo in drugo svetovno vojno in ugotovila, da smo na naših tleh imeli vedno veliko zadrug in tudi veliko družbeno odgovornih lastnikov tovarn, podjetnikov, ki so vedno znali poskrbeti za svoje zaposlene in so bili družbeno odgovorni. Po drugi svetovni vojni še nekaj časa ravno tako. Zakaj si oblast ni želela zadružnega načina organiziranja in ga je začela uničevati tako od znotraj kot od zunaj? Ne rečem, da sem prišla do dna, ker kot podjetnica seveda nimam časa poglobljenega študija. Se mi pa krepko svita. Gospodarska moč je slej ko prej tudi politična moč. In politiki si vedno tako močno želijo gospodarske moči, da so pripravljeni za to narediti prav vse. Tudi to, da zadruge pri nas po zakonu niso gospodarske družbe. Da se jih ta trenutek promovira kot organizacije, kjer se soodloča, kjer so vsi enakopravni, kjer se cedita med in mleko, kjer je pomembno, da si zraven, da se »včlaniš« brez odgovornosti, brez vložka, ki bi omogočal zagon dejavnosti in delovanje zadrug. Samo kot koristi za posameznika in trajna delovna mesta v leporečju. In ne, kjer se združujejo ljudje skupaj zaradi dela in skupaj združijo sredstva, kar je osnova, da se lahko izvaja gospodarska dejavnost, ki vpliva in prispeval na vsa ostala področja. Nekako preveč se zadruge promovira po načelu društev in združenj.
Po drugi svetovni vojni in sploh z nastankom Slovenije se je, ob ukinitvi družbene lastnine, želelo še dodatno »ukiniti« zadružno lastnino in delovanje. Tako so kmetijske zadruge z različnimi zakoni in politikami tako omejevali, da so se morale spreminjati in bile s tem v nakterih primerih tudi prostor zlorab. Velika podjetja pod političnim nadzorom so uničevala zadružna podjetja s priključitvami, preglasovanji in še čem, kar zadružni model ne pozna. Postavljam tezo, da zaradi tega so prišla pomembna živilsko predelovalna podjetja v tuje roke in v njih več ni sledi zadružnih načel, čeprav so jih zgradile zadruge. Kaj se je prekinilo? Z vzgojo ljudi se je prekinila zadružna odgovornost. Vzgojo, ki ji lahko rečemo – država je dolžna, da poskrbi za to, pričakovanja od drugih…in ne kaj sam lahko naredim za to, kaj sam vlagam v to.
Vendar luč je na koncu tunela. Jaz osebno vidim že sonce na nebu. Tam, kjer so ljudje imeli močno vodenje, kjer so imeli dobre zglede, so zadružne vrednote to vse premagale, ne glede na to, da so bile v obliki d.d.-ja ali d.o.o.-ja. V tistih delih Slovenije je brezposlenost nizka. Prav v določenih krajih, kjer brezposelnosti tako rekoč ni, pa do tja pelje taka cesta, da mnogi potrebujejo tableto proti slabosti. Premagali so vse, kar je bilo takrat in sedaj v ustih politikov in kapitala – dobre cestne povezave, velike investicije iz tujine…..Domači investitorji, slabe ceste vendar pridni in zainteresirani ljudje.
V Etri skupnosti imamo dve novi skupini mladih, ki ob izredno majhni podpori uspešno korakajo na tej poti in zelo malo je pomembno v kateri pravni obliki. Dosti bolj je pomembno vse ostalo, kar pomeni vključenost, kakovost, uspešnost, produktivnost, učinkovitost, poslanstvo, inovacije.
In imamo močno ekipo v Ljubljani, Vrhniki in Škofji Loki, ki je sposobna delovati v več skupinah na mnogih področjih, ki so v zadnjih nekaj letih od kar tudi obstaja Razvojna zadruga Etri pokazali kako se ustvarjajo trajne zaposlitve z močno vključitvijo lastne zainteresiranosti in to kljub raznolikosti tako v znanju kot v zdravju.
Od leta 2012, ko se je ustanovila naša zadruga, smo povezani z Gledališčem Ana Monro na tak poseben socialno podjetniški način. In ko se dogaja v Ljubljani festival Ana Desetnica, je čas, ko se preveri ustvarjalna energija. In lepo je videti sodelavce, ki se znajo organizirati, se postavijo in prodajajo z namenom, zbirajo dohodnino za festival in s tem javno pokažejo naše poslanstvo vključujoče družbe.
In tudi danes, 4. julija, na Mednarodni dan zadružništva, bo tako. Našo Etri točko najdete v parku nasproti sodišča. Tam lahko v senci danes od 17. ure popijete tudi kozarec hladne pijače. Združili smo moči. Hvala tovarni Dana, hvala pivovarni Vizir in vsem ostalim, da nam omogočate izvajati naše Etri storitve in ustvarjati nova delovna mesta.
Lenka Puh
Predsednica zadruge Etri