15 Mar Nepričakovano od pričakovanega
Velikokrat sem glasna, se razjezim, preveč komentiram. Malo razburjena sem si danes zadala, za mene značilno, čisto drugačno nalogo. Srečali smo se registrirani socialni podjetniki po zakonu o socialnem podjetništvu, ki smo na seznamu na strani Ministrstva za delo. Sklicali so nas uradniki, in to tisti, ki resno delajo in se trudijo za pripravo takih ukrepov, ki morajo prinesti učinke.
Debate se ponavljajo.. Kaj bi morali narediti drugi in to več ali manj vse okoli zakona in denarja. Ne priznamo si, da se zakoni ne sprejemajo zaradi nas, ampak zaradi neke potrebe v družbi, ki se seveda že rešuje na nek poseben način, ki potrebuje določeno oporo tudi v zakonodaji in pri spodbudah. In to se je žal pozabilo ne samo pri pisanju tega zakona ampak tudi pri njegovem uvajanju. Zakon je bil predstavljen kot nek čisto nov začetek, in še velikokrat politično zlorabljen, ampak sedaj je, kar je, popravki za nazaj niso mogoči.
Vesela sem, da se je slišalo, da so vedno več pogovarjamo o podjetniškem okolju, ki je bližje podporam dejavnostim in ni več samo vezan na zaposlovanje, kar je bil v prvem obdobju po moji laični oceni izvirni greh razpisov za razvoj socialnega podjetništva in tega, da naša skupnost ni postala bolj povezana. Izključevanje namesto specializacije je še sedaj slišati in čutiti iz komentarjev. Osebno me še vedno krepko boli srce ob problematiki zaposlovanja težje zaposljivih, ki jim ob pomanjkanju delovnih mest država izdaja odločbo o ne zaposljivosti. Vesela bi bila, da bi čim več socialnih podjetnikov svoje poslanstvo usmerilo v to skupino. In da si odgovorni v državi izračunajo med sektorske strošek na tega posameznika, ki se ga izključi. Seveda to zahteva dosti večjo odgovornost ob ravno tako neurejenih zakonskih in še kakšnih drugih stvareh. Osebno bom tako zelo pozorna, da se na tem področju ne bodo dogajale slabe prakse, kjer se bodo zlorabljale pravice posameznikov.
Vendar pa, kdo je rekel, da je podjetništvo romantika, da se sedaj razlaga, da je vse drugo kot to? Podjetništvo mora zadovoljevati interese podjetnika in mu biti vedno v izziv in veselje. Če to ni tako, podjetnik ne more ustvariti delovnega okolja, v katerem bodo ljudje delali z veseljem in produktivno.
In danes na tem sestanku o ljudeh ni bilo nič govora. Danes o tem, kdo je socialni podjetnik in kakšna so pričakovanja do njega od družbe, ki mu naj bi zaradi tega omogočila določeno posebno pozornost, ni bilo govora. Glede tega smo res krepko na začetku. Vsak, ki ustanovi socialno podjetje ali poimenuje sebe, da je socialni podjetnik je socialni podjetnik? Vendar pa obstajajo norme, ki so družbeno sprejete. In teh se lahko mirno držimo in začnemo jasno razlikovati, kdo je podjetnik, kdo je socialni podjetnik, s katerim denarjem je uspel razviti svoje podjetje in kako je kdo investiral denar, če ga je dobil na razpisu zato, da naredi družbeno koristen razvoj s tem, da vključi svoje podjetniške sposobnosti in ne samo administrativno izpeljavo projekta. Torej vsi podjetniki potrebujemo meritve uspeha. Tudi socialni podjetniki.
Del sestanka je bilo tudi obravnava dejstva, da imamo socialni podjetniki v tem Svetu pri vladi za socialno podjetništvo dve mesti z glasovalno pravico in da eno mesto ni zasedeno, ker je eno socialno podjetje izgubilo status, ker ni izpolnilo pogojev, predpisanih z zakonom – to je zaposlitev vsaj ene osebe v določenem obdobju in glede na tip socialnega podjetja mogoče še kakšen drugi pogoj. Tudi na strani predstavnikov iz vladne strani so določene menjave. Torej, ko nekdo ni več v službi na ministrstvu, tega ministrstva ne more več zastopati v tem svetu. Svet spet ni operativen, kar seveda pomeni zastoj pri določenih korakih, da se ti ukrepi predihajo in spravijo v življenje.
Naš glavni cilj in cilj vseh socialnih podjetij ta hip in tudi tistih, ki še prihajajo, bi moral biti, da čim prej iz naše strani to oviro premagamo in predlagamo izmed nas tako osebo, ki nas bo najbolj učinkovito zastopala in nas tudi obveščala ter bila posrednik za naše predloge. Da bi obveščala vse in ne samo tiste, ki so temu predstavniku všeč, ali spada v njihovo skupino.
Pri tem, kar se je zgodilo, je pomembno, da je to predstavnik socialnega podjetja iz zgornjega seznama, ki ima že izpolnjen pogoj, da se mu ne vzame statusa in da je njegovo podjetje že tako postavljeno, da bo imel čas, da bo to delo čim bolj učinkovito opravljal. Ni logično, da nekdo, ki je začel s svojim podjetjem in nima niti toliko dejavnosti, da bi preživel sebe osebno – torej je še vedno sam brezposeln, da bi zagotovil, da ima čas in tudi veščine, da bi bil lahko naš predstavnik v tem svetu z volilno pravico.
Premalo nas je, da bi imeli profesionalnega človeka za to delo. Vprašanje je, če bomo sploh kdaj imeli svojo gospodarsko zbornico, kar pomeni, da bomo morali na nek način to delo teh dveh predstavnikov tudi skupaj podpirati. Če bo ta predstavnik učinkovit in nas bo obveščal, deloval tudi povezovalno, mu bo to vzelo kar nekaj časa. Imeti bo moral tudi določene kompetence, ki niso nujni pogoj za dobrega socialnega podjetnika. In seveda: čas je denar, kar pomeni tudi določen strošek.
Če to ni tako, je ta človek predstavnik samo svojega podjetja, ki mu daje plačo, ali celo kakšnega lobija, in preveč politično usmerjen, kar seveda pomeni, da zastopa interese ožje skupine.
Naša skupna želja bi morala biti, da izberemo nekoga, ki se bo zavezal, da bo deloval povezovalno, razvojno in po vseh načelih socialnega podjetništva in čim bolj profesionalno.
Nekateri kolegi so bili med nami prvič. Mnogi se že poznamo. Zadnja tri leta so bila več ali manj za mnoge zelo živahna. Imamo tudi kakšno nesoglasje. Dogaja se tudi tek, kdo bo prvi in bi imel na ta račun kakšen monopol, kar je v naši družbi izredno pogosto in predstavlja veliko oviro za bolj odprto in konstruktivno sodelovanje.
Torej, če vzamemo delegatski sistem, ki smo ga v naši bivši državi kar dobro izvajali, so to že prave male volitve. Vendar že to, kdo je lahko kandidat na volitvah, nimamo določeno po zakonu, ampak moramo določiti sami. Za voditi to delo smo na sestanku določili Mojco iz KNOF-a.
Jaz pa sem že na sestanku obljubila nekaterim, da bom vsakega od podjetnikov, ekip in podjetij na seznamu novinarsko predstavila. S tem bom potešila svojo radovednost in ustvarila tudi medsebojno spoznavanje. Preko tega bomo obvestili tudi tisti del javnosti, ki sledi dogajanju na tem področju o vseh nas, ki smo na tem seznamu.
Naša uredniška ekipa Popolne pisarne http://issuu.com/popolnapisarna in nastajajoča DOTA – družbeno odgovorna tiskovna agencija – pa bo po tej poti našla kakšno zgodbo za bolj podrobno predstavitev. Izkoristite to priložnost. Nas mediji že berejo. Naj bo to prva akcija naše skupne DOTE.
Dela se bom lotila čisto praktično. Vesela bom predstavitev do ponedeljka 17.3. na lenka.puh@jazon.si in pripišete telefonsko številko. Prvi pošlje, prvi je objavljen. Pregledala bom internet, poklicala, napisala, dala v korekcijo in objavila. Omejila se bom na dolžino do 500 besed. Sledila bo objava na FB strani Razvojne zadruge eTRI, ker bomo odprli prostor za določena vprašanja in komentarje. Pri tem računamo, da bo ta komunikacija kulturna in ne izključujoča. Dovoljeno je reklamiranje svoje gospodarske dejavnosti, ne pa političnih zadev. Te bodo sproti brisane.