15 Nov KROŽNO GOSPODARSTVO IN PODNEBNI CILJI
Krožno gospodarstvo vključuje vse vrste materialnih tokov z različnimi potmi uporabe. Vključuje organsko recikliranje (= biorazgradnja) in celo zajem in uporabo CO2 iz industrijskih procesov ali iz ozračja. Na vrhu vseh vrst surovin, ki vstopajo v cikel so fosilni viri (surova nafta, zemeljski plin, premog), minerali, kovine, biomasa iz kmetijstva, gozdnega in morskega okolja ter potencialno CO2. Levo in desno opazimo dodatne tokove surovin iz proizvodnih stranskih tokov in recikliranja izdelkov.
Surovine so izdelane v izdelke, z njimi se trguje, po uporabi vstopajo v hierarhijo odpadkov od delitve, vzdrževanja, ponovne uporabe, prerazporeditve, predelave do recikliranja (mehanskega in kemičnega). Biorazgradljivi proizvodi dodajajo organsko recikliranje (biorazgradnja, kompostiranje) do konca življenjske dobe in CCU (zajemanje in uporaba ogljika) recikliranje CO2.
Krožno gospodarstvo krepi ekološko učinkovitost procesov in uporabo recikliranega ogljika za zmanjšanje uporabe dodatnega fosilnega ogljika. Bioekonomija fosilni ogljik nadomešča z biološkim ogljikom iz biomase iz kmetijstva, gozdarstva in morskega okolja. Pristop temelji na izboljšanih virih z večjo ekološko učinkovitostjo in nizkim odtisom toplogrednih plinov. Zmanjšuje povpraševanje po fosilnih ogljikih in vodi do valorizacije odpadkov in stranskih tokov. Izognitev uporabi dodatnega fosilnega ogljika prispeva k podnebnim ciljem.
Blaženje podnebnih sprememb in ohranjanje narave
Število prebivalcev sveta naj bi se do leta 2050 približalo 9 milijardam prebivalcev in to je v nasprotju z ozadjem naravnih neobnovljivih virov, ki so na dolgi rok pod zelo velikim vprašajem. Svet, Evropa, Slovenija potrebuje obnovljive biološke vire, ne le za zagotavljanje zdrave hrane za ljudi in krmila za živali temveč tudi za materiale in druge proizvode na biološki osnovi, kot so biogoriva.
Trajnostna proizvodnja in izkoriščanje bioloških virov bodo omogočili večjo proizvodnjo iz manj surovin, tudi iz odpadkov, hkrati pa omejili vplive na okolje in zmanjšali močno odvisnost od fosilnih virov, blažili podnebne spremembe in prehod v breznaftno družbo.
Da bi se spoprijeli z naraščajočim svetovnim prebivalstvom, hitrim izčrpavanjem številnih virov, vse večjimi okoljskimi pritiski in podnebnimi spremembami, moramo korenito spremeniti svoj pristop k proizvodnji, porabi, predelavi, skladiščenju, recikliranju in odstranjevanju bioloških virov.
Izpolnjevanje podnebnih ciljev tako zahteva močno krožno gospodarsko politiko.
Na 10. slovenskih razvojnih dnevih so bili poudarjeni naslednji izzivi, povezani s podnebnimi spremembami:
- Z novimi političnimi in zakonodajnimi usmeritvami in pogojem, da noben projekt ali program mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ne sme spodbujati povečane rabe fosilnih goriv, Slovenija konkretno prispeva k realizaciji zavez Pariškega podnebnega sporazuma v tretjih državah;
- okoljska diplomacija in učinkovit multilateralizem sta strateški prednostni nalogi slovenske zunanje politike, saj se zavedamo, da sta ključna za upravljanje z globalnimi izzivi;
- Slovenija kot zelena država, bogata z naravnimi viri in biotsko raznovrstnostjo, se zaveda pomena boja proti podnebnim spremembam. Podnebni pojavi so tudi streznitev za vse nas. Da se zavemo pomena zagotavljanja trajnostnega razvoja in ohranjanja visoke stopnje kakovosti življenja tudi za naše otroke;
- Ponovna oživitev Zelene skupine šestih manjših držav, ki promovirajo zelene politike, promocija trajnostnega upravljanja z vodo kot naravnim virom v ZN ter razglasitev svetovnega dneva čebel. Slovenija bo pomemben del v času predsedovanja Svetu EU dala krožnemu gospodarstvu;
- Podnebne spremembe ne poznajo meja, zato jih moramo naslavljati z mednarodnim sodelovanjem. Ni pravično, da države v razvoju plačujejo večji davek podnebnih sprememb kot razvite. Še posebej zato, ker so v zgodovini in še sedaj večinoma prispevajo k izpustom toplogrednih plinov manj od razvitih;
- Pri emisijah toplogrednih plinov, glede na jasne in znane posledice, je potrebno sprejeti jasno in glasno politično odločitev, da bomo zagotovili učinkovito ukrepanje;
- Razprava o čezmejnih vodnih virih: voda in trajnostno upravljanje z različnimi vodnimi viri igra osrednjo vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in ima velike posledice po svetu. Mednarodna organizacija za migracije svari, da bo do leta 2050 zaradi pomanjkanja vode moralo svoje domove zapustiti okoli 200 milijonov ljudi; krepitve kolektivnega interesa za sooblikovanje različnih ravni globalne politike na področju voda ter potrebo po bolj celovitem pristopu pri upravljanju z vodami. Poudarek je bil, da je za boljše upravljanje z vodami, potrebno vzpostaviti več sodelovanja;
- Izpostavljeno je bilo, da se brez vključevanja lokalnega prebivalstva v načrtovanje projektov vezanih na vode, ti nikakor ne morejo zaključiti uspešno;
- Ena izmed ključnih stvari, v katero je potrebno vložiti več napora je skupni jezik znanstvenikov ter odločevalcev na političnem nivoju;
- Izpostavili so pomembne mednarodno pravne mehanizme, ki že delujejo in potrebo po novih, ki bodo naslovili predvsem vodonosnike;
- Izpostavili so, da dokler voda ne bo postala bolj vidna, tako v javni in politični sferi, kot v izobraževalnem sistemu na vseh ravneh, izzivov vezanih nanjo ne bo možno uspešno nasloviti;
- Prizadevanja za vodno varnost, čezmejno vodno sodelovanje in udejanjanje pravice do pitne vode so pomemben element zagotavljanja stabilnosti in odpornosti družb. Predstavljajo pomembno prioriteto slovenske zunanje politike, ki jo bo s pričetkom naslednjega leta Slovenija udejanjala tudi v vlogi predsedujoče Skupini prijateljev za vodo in mir v Ženevi.