16 Okt Vloga posameznika v procesu prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo
Koncept krožnega gospodarstva pomeni, da poskušamo gospodarjenje urediti tako, da se tako naravni kot umetni viri čim dlje zadržijo v procesu proizvodnje in uporabe (Kapitanovič, 2016). Krožno gospodarstvo ponuja priložnost za rast gospodarstva in za krepitev mednarodne konkurenčnosti ob hkratnem znižanju okoljskih tveganj (Vlada RS, 2017). Krožno gospodarstvo je nov model gospodarstva, ki je nastal kot odgovor na linearni model gospodarstva, kateri pa danes zaradi množičnega izčrpavanja virov za proizvodnjo izdelkov, ki na koncu svojega življenjskega cikla postanejo odpadki, ne ustreza več potrebam družb v globaliziranem svetu. Težnja po preoblikovanju evropskega gospodarstva in cilj, da se ga naravna v bolj trajnostno smer, poteka že več let.
Prehod na krožno gospodarstvo ponuja priložnost za razvoj novih tehnologij in storitev, za odpiranje novih delovnih mest in za učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri (Vlada, 2017). Krožno gospodarstvo namreč prinaša poslovni potencial in omogoča podjetjem večjo konkurenčnost (Gros, R., 2019). Osnova za gospodarsko stabilnost je uspešno delujoče gospodarstvo z ohranjanjem ravnovesij. Rast gospodarstva mora biti vključujoča in zelena ter mora temeljiti na visoki konkurenčnosti in inovativnosti (Strategija razvoja Slovenije, 2017, str. 32). Strategije krožne ekonomije bi zmanjšale porabo surovin in hkrati vodile do visokih prihrankov. Krožno gospodarstvo temelji na uporabi energije, ki se jo pridobi iz obnovljivih virov in tako znižuje porabo surovin ter preko skrbnejše zasnove izdelkov pripomore k trajnosti in hkrati znižuje nastajanje odpadkov.
Krožno gospodarstvo zahteva pri svojem delovanju temeljne spremembe v vrednosti verigi, od oblikovanja izdelkov do procesov izdelave in novih poslovnih modelov ter potrošniških vzorcev, in s tem tudi poleg tehnoloških, tudi socialne inovacije (Vlada, 2017). S trajnostno zasnovo in s svojim konceptom prinaša gospodarske koristi za Slovenijo. Pri vpeljevanju krožnega gospodarstva se srečujemo z izzivi, ki so za nas novi in zahtevajo spremembo mišljenja, veliko inovacij in domišljije. Prehod na bolj krožno gospodarstvo naj bi spodbujal konkurenčnost, pripomogel k rasti in inovativnim rešitvam in ustvarjal delovna mesta.
Koncept krožnega gospodarstva omogoča minimiziranje potrebe po novih virih in s tem pripomore k zmanjšanju pritiskov na okolje. Bistvo krožnega gospodarstva je, da so vse surovine, proizvodi in procesi načrtovani in oblikovani tako, da odpadkov ni.
V Sloveniji je krožno gospodarstvo uvrščeno med strateške razvojne prioritete, prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo pa ni izbira, temveč nuja. Ena od priložnosti za Slovenijo je zagotovo zbiranje in recikliranje za nižanje odvisnosti od uvoženih materialov in zadrževanje vrednosti v domačem gospodarstvu.
Poraba surovin za izdelavo izdelkov stalno narašča. Če bo potekala tudi v prihodnje s takim tempom, bomo soočeni s pomanjkanjem surovin. V izogib temu je potrebno v prihodnje čim večji del uporabljenih materialov reciklirati in uporabiti za izdelavo novih izdelkov. Čim manjši del odpadnih materialov bo potrebno odlagati na deponije. Cilj je ustvariti zaključene snovne tokove od pridobivanja materialov, izdelave izdelkov, njihove uporabe materialov po koncu življenjske dobe izdelkov. Značilnost krožnega gospodarstva je nenehno obnavljanje. Glavni namen je, da temelji na obnovljivih virih energije, na zmanjševanju in odpravljanju uporabe strupenih kemikalij in izkoreninjenju odpadkov zaradi skrbne predhodne zasnove izdelkov in storitev.
Za zagotovitev trajnostnega razvoja je zelo pomemben prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo želi ločiti gospodarsko rast od uporabe naravnih virov z bolj učinkovito rabo slednjih. Koncept krožnega gospodarstva predstavljajo zaključeni snovni tokovi na različnih nivojih, ki predstavljajo kroženje materiala v življenjski dobi izdelka. Čim krajšo pot opravi material vgrajen v izdelek od uporabnika, ki je prenehal uporabljati izdelek, do novega uporabnika, tem večji so prihranki vgrajenih stroškov materiala, dela, energije, kapitala in povezanih zunanjih stroškov. Največji prihranki so v primeru rednega vzdrževanja izdelkov in posledičnega podaljšanja življenjske dobe, nato sledi ponovna uporaba izdelkov za enak namen z manjšimi popravili ali izboljšavami, obnova izdelkov z zamenjavo ali popravilom pokvarjenih ali obrabljenih komponent, razstavljanje izdelkov in obnova uporabnih sestavnih delov z namenom uporabe v novih izdelkih in nazadnje recikliranje.
Koncept krožnega gospodarstva prinaša poleg ekonomskih tudi okoljske in družbene koristi. Izločitev odpadkov iz industrijske verige s ponovno uporabo materialov do največje možne mere obeta prihranke proizvodnih stroškov in manjšo odvisnost od virov. Gospodarstva bodo imela koristi od precejšnjih prihrankov materiala, ublažitve nestabilnosti in tveganj pri dobavah, inovacij in ustvarjanja delovnih mest, izboljšanja produktivnosti obdelovalne zemlje in dolgoročne odpornosti gospodarstva.
Krožno gospodarstvo se začne pri vsakem posamezniku. Velik del delovanja človeka je povezan z delom v organizaciji, zato se pojavlja vprašanje: ali se organizacije zavedajo, kako pomemben in močan vpliv imajo na posameznika in družbo, ne samo z ekonomskega vidika, ampak tudi z drugih vidikov. S pomočjo družbene odgovornosti se organizacije lahko bolje zavedajo, da so del celote in da hkrati s svojimi dejavnostmi pomembno vplivajo ne le nase, ampak na svet okoli sebe. Podjetje in njegov obstoj je seveda odvisen od dobička in rasti. Zunanji pritiski zaradi pomanjkanja resursov in trajnostni razvoj ga lahko omejujejo, ali podajo novo smer razvoja. Vsekakor se pojavlja vprašanje, ali je možen ekonomski razvoj in hkratno izboljšanje kvalitete življenja delavcev in njihovih družin, kot tudi lokalne skupnosti in družbe na sploh.
V realnem svetu so posli, ljudje itd. del kompleksnega sistema, kjer so različni deli močno vezani en na drugega. Če želimo, da bo prehod na krožno gospodarstvo uspešen, se moramo kompleksnosti zavedati. Človeški vir je gonilna sila gospodarstva. Če želimo doseči prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, moramo začeti na samem začetku pri posameznikih, ljudeh, in njihovem pogledu ter odnosu na obravnavano tematiko v ožjem in širšem smislu. Človeški vir je vir, ki omogoča izrabo ostalih virov.
Temelj vsakega podjetja so zaposleni. Za dobre poslovne rezultate mora podjetje vlagati v človeške vire, saj vložek le v tehnološki razvoj nikoli ne bo dovolj. Človek daje vsemu skupaj vrednost in omogoča rast na trgu konkurence. Če želimo, da bo podjetje kos izzivom in bo sledilo spremembam, ki jih narekuje izredno hiter tempo življenja, moramo imeti dovolj usposobljene kadre.
Krožno gospodarstvo in zaposlovanje imata tri skupne ključne točke: krožno gospodarstvo ustvarja gospodarsko korist z malo sredstvi in več dela, porast krožnega gospodarstva lahko zmanjša strukturirano brezposelnost, ki se pojavlja skozi regionalno neujemanje ali skozi poklicno neujemanje in krožno gospodarstvo vodi k ustvarjanju delovnih mest.
Prehod v trajnostne družbe in gospodarstva, vključno s trajnostmi vzorci potrošnje in proizvodnje, lahko ustvari potencial tako na področju ustvarjanja novih kakovostnih delovnih mest kot na področju spreminjanja obstoječih delovnih mest v zelena tako rekoč v vseh sektorjih in v celotni vrednostni verigi.
Obstoječi delovni sili je potrebno zagotoviti prave priložnosti za pridobitev novih znanj in spretnosti, potrebnih za krožno gospodarstvo, če naj se v čim večji meri izkoristi potencial zelenega gospodarstva za odpiranje delovnih mest; lokalni organi imajo ključno vlogo pri vzpodbujanju rasti zaposlovanja v zelenem gospodarstvu ter dostojnejših in vključujočih delovnih mest z zelenimi naložbami in vzpostavljanjem programov vključujočega zelenega zaposlovanja, ki bo tudi ranljivim skupinam omogočilo izkoriščanje zelene rasti. Prispevati h kakovosti življenja posameznikov, ki bi bili drugače izključeni ali odrinjeni na rob, in s tem dokazati, da je možno ustvariti delovno mesto po meri človeka, ki prispeva k prehodu v krožno gospodarstvo, je tisti pristop, ki je najbolj učinkovit.
Trajnostni razvoj mora naslavljati tudi družbeno potrebo po gradnji vključujoče družbe za ranljive skupine v lokalnih skupnostih, z ustvarjanjem delovnih mest za vse. Zmanjšati je treba predsodke in stereotipno razmišljanje, graditi vključujočo družbo za socialno izključene, oblikovati smernice, modele in razvijati procese dela za ranljive skupine, krepiti medsektorsko povezovanje in razvoj skupnostnih storitev, inovativno in interdisciplinarno pristopati k iskanju novih oblik sodelovanja za trajnostni razvoj in vključujočo družbo ter osvajati ključna strokovna znanja na področju vključevanja ranljivih skupin.
Krožno gospodarstvo prinaša prednosti le gospodarstvu in okolju, pač pa tudi ljudem. Dober program, ki omogoča hitrejšo in lažjo popravljivost produktov ter posledično daljšo življenjsko dobo skupaj z vračanjem izdelkov nazaj v gospodarstvo, bi lahko drastično posegel v zmanjšanje brezposelnosti in prihranek denarja. Tehnologija je trenutno v poslovnem svetu v samem centru oziroma ospredju, zato se pogosto pozabi na zaposlene-ljudi v ozadju. Z razumevanjem človeških virov podjetje lahko postane bolj dobičkonosno, bolj učinkovito vodi, ustvarja zvestobo in izboljšuje svoje delo. Uspešnost zaposlenega se izboljšuje, ko so njegovi individualni cilji povezani s cilji podjetja na razumljiv način. Z gojenjem odnosa, ki daje prednost človeškemu viru, lahko vsako podjetje dobi nazaj tisto, kar je resnično pomembno za uspeh-ljudi. Na koncu se vedno vrnemo k ljudem oziroma vsem nam posameznikom, ki si moramo zastaviti vprašanje: ”Kdaj bom sam začel poganjati krožno gospodarstvo?”