30 Nov ZELENA DELOVNA MESTA – PRIPOMBE NA POBUDO O PORABI SREDSTEV SKLADA ZA PODNEBNE SPREMEMBE V LETU 2020
Članica sveta NVO za krožno gospodarstvo Lenka Puh je podala pripombe na Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2020
Pripombe so bile podane na Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe, ki je bil objavljen 30.10.2019 z rokom za sprejem mnenj in pripomb do 30.11.2019:
1. SODELOVANJE Z GOSPODARSTVOM
Opis ukrepa: Zelena delovna mesta
Osnovna pripomba oz. priporočilo je, da bi se poraba sredstev iz podnebnega sklada porabljala na način, da bi podprla določene bolj inovativne načine grajenja trajnih rezultatov, trajnih sprememb v družbi na način, da bi prinesel boljši prenos znanja med deležniki ne glede na pravni položaj znotraj naše države in ne samo prenos znanja v in iz drugih držav.
Vsak ukrep ima lahko delež sredstev namenjenih temu tudi, če je bolj tehnični ukrep ali investicija, da spremeni kulturo na določenem področju in preko tega ustvari nove odnose in poklice.
Izkušnje projektnih partnerstev se pogosto pokažejo, da mnogi res dobri rezultati ostanejo neizkoriščeni ali pa se vsebine več kot samo podvajajo, kar je ne samo potrata denarja ampak časa in kadrovskega potenciala. Pri tem je pogosto tudi težko na začetku razdeliti vse odgovornosti in določiti odnose, ki se bodo razvili, ki pa lahko izredno pomembno vplivajo na to ali bo nek premik imel dolgoročen pozitiven učinek na zmanjševanje podnebnih sprememb.
Tako smo pred leti v skupini NVO-jev v prostorih Umanotere razvijali medsektorski pristop v smeri razvoja novega poklica – povezovalca, ki ni vodja projekta ampak moderator, manager, motivator, da se pride do zastavljenega cilja tudi, če je le ta vizionarski in da se rezultat ohrani in prenese v nova projektna partnerstva. Nikoli si povezovalci ne lastijo rezultatov in od njih niso ekonomsko odvisni.
Ker so to značajsko zelo različni pristopi je prišlo tudi do ugotovitve, da je bolje, če sta to dve osebi. Te osebe morajo biti finančno neodvisni od projekta ali projektnega partnerstva in zavezane k doseganju rezultatov medsektorskega sodelovanja na način pravočasnega opozarjanja in z možnostjo, da sprožijo korektivne ukrepe.
Taka zelena delovna mesta bi morala imeti financiranje več letno – med 3 do 5 let in možnost 30% višjo plačo, kot je predpisana na javnih delih. Tako bi lahko privabili bolj ambiciozne, zavzete in izobražene posameznike tako začetnike kot bolj izkušene. Neke vrste »proste strelce«.
Zelena delovna mesta morajo biti tista, ki prinašajo ambicioznost za sodelovanje pri neki trajni spremembi. Dobro je, če je to delovno mesto, ki ima nalogo, da poveže vsaj dva deležnika ali tri in s tem ni samo navidezno »zeleno« delovno mesto v nekem rednem delovnem procesu.
Na vsak način javna dela nimajo prav nobene veze z delovnim mestom. Celo obratno. Javna dela so namenjena samo opolnomočenju dolgotrajno brezposelnim osebam in po izkušnjah vedno bolj breme organizacijam, ki jih izvajajo in ker niso trajna tudi udeleženci pogosto niso zavzeti in celo ne smejo delati na pridobitnih dejavnostih, kar jih še dodatno oddaljuje od možnosti trajnejše zaposlitve.
Sploh delovno mesto ne pomeni vključitev ene osebe ampak pomeni ustvarjanje dodane vrednosti ali prihranka – nekega učinka. Javna dela po ZUTD-ju so namreč samo vključenost brezposelne osebe, ki se lahko zaključijo, če dobi zaposlitev drugje. Ob pomanjkanju delovne sile pomeni to, da se bo na javna dela vključevali tako rekoč nezaposljive osebe, kar pomeni, da ne bo nobenega učinka.
Ker smo v Zavodu Jazon izvajali tudi pilotni projekt socialne aktivacije vemo, da je za skupino dolgotrajno brezposelnih že toliko programov, da se med njimi že težko »odločajo«. Poleg socialne aktivacije še program Učnih delavnic in ostal je tudi dodatek na delovno aktivnost ob tem, da so večinoma tudi prejemniki socialne pomoči.
Obstajajo pa skupine, ki so dosti bolj odgovorne in bi stopile korak v novo kariero in bi prinesle v tako zaposlitev tudi več zavzetosti, delovne kondicije in znanja in s tem bi bila investirana sredstva dosti bolje uporabljena še posebej, če bi neprofitni delodajalec moral dokazati določeno sodelovanje med različnimi deležniki, ki bi imeli interes rezultate dela uporabiti tudi pri sebi ali sodelovanje poslovno nadaljevati tudi po zaključku financiranja.
Namreč za vsako delovno mesto se potrebuje investitorja. Financiranje plače zaposlenega na zelenem delovnem mestu, kar se razume, da bo v tem ukrepi tudi potrebuje investitorja. Le ta pa želi svojo investicijo vrnjeno, kar pa po dosedanji zakonodaji ni ravno izvedljivo.
Kandidati za taka delovna mesta so mladi ob zaključku študija. Ljudje, ki bi se po nekaj letih dela v tujini vrnili v domovino. Starejši nad 50 let, ki bi zamenjali kariero….
Ker je 1x bil že podoben program za javna dela v socialnih podjetjih, ki so lahko trajala dve leti in ni nihče pregledal rezultate tega programa osebno res tega pristopa ne priporočam. Lahko ga opišem kot plačane počitnice na delovnem mestu, kjer nihče od tebe ne sme zahtevati nobenih konkretnih rezultatov.
2. INVESTIRANJE PO REGIJAH
Tudi to, da se govori, da se bi to investiralo samo v vzhodno regijo, ker je tam slabše stanje ob tem, da se v vseh teh programih vedno več denarja namenja temu delu Slovenije in v isto skupino ljudi, ki tako pogosto edina ostaja v regiji.
Slovenija je majhna, oblike dela in sodelovanja so take, da se ne delijo na vzhodno ali zahodno regijo. Ali bomo gledali kje je oseba, ki bo zaposlena na zelenem delovnem mestu stalno prijavljena ali začasno? To zagato so imeli že pri nekaterih razpisih in je predstavljala samo zaplete, ki so silili k ne transparentnosti.
3. SODELOVANJE Z JAVNIMI INSTITUICIJAMI
Pri tem bi svetovala, da se ne sodeluje z zavodom za zaposlovanje. Menim, da ima MOP možnost, da preko tega razpisa poveča sodelovanje z drugimi ministrstvi in s tem prispeva k inovativnemu pristopu ustvarjanju krožnega gospodarstva. Ministrstvo za kulturo ima nalogo podpreti kreativne start upe in ima za to izdatna sredstva. Ti start upi pa potrebujejo podporo, če se želi skleniti veriga vrednosti in jim pravočasno prinesti informacije, znanja in poslovno sodelovanje, da bodo njihove kreativne ideje prinesle trajne rezultate.
Ministrstvo za kmetijstvo in mnoge raziskovalne inštitucije so pripravljene na bio krožno gospodarstvo in za izboljšanje socialne strukture na podeželju. Tudi razvijalce stanovanjskih zadrug bi bili veseli marsikateri župani in gospodarska podjetja, ki imajo interes, da privabijo ljudi. S tem se bi seveda lahko vplivalo na manjši pritisk na Ljubljano.
Ministrstvo za šolstvo vzpostavlja nove oblike izobraževanja za ranljive skupine in njihov prehod na trg dela naj bo brez »postanka« na zavodu za zaposlovanje, kar je naše gospodarstvo zmoglo pred letom 1990 v visokem procentu. Javni sektor, če bo želel speljati določeno transformacijo bo potreboval sodelovanje z neprofitnimi delodajalci, kar omogoča tudi zakon o javnem naročanju preko pridržanih naročil vendar bo želel kakovostne storitve in ne izgovorov za slabo delo.
Naše mnenje je, da je treba verigo vrednosti povezati v krog. Tako lahko podprte investicije v profitnih podjetjih sodelujejo z neprofitnim delodajalcem, ki bo podprt na razpisu zelenih delovnih mest in bodo pri tem vključili sodelovanje z raziskovalno inštitucijo, izobraževalno ali z javnimi zavodi sploh s področja ohranjanja narave.
S tem se bodo razvijale nove oblike sodelovanja, prenosa znanja in kulture. Veliko je znanja, ki ga je potrebno prenesti v prakso in le to se lahko naredi preko zelenih delovnih mest, kjer pa se morajo zaposlovati zavzeti ljudje, če se želi priti do učinkov.