30 Sep OSEBNA ASISTENCA, PRAVICA INVALIDOV
S 1. januarjem 2019 se je začel uporabljati Zakon o osebni asistenci, ki je uveljavil dve pravici, in sicer pravico do osebne asistence ter komunikacijski dodatek. Uzakonjena pravica pomeni, da se mora izvajati, če jo upravičenec potrebuje.
Namen zakona je omogočiti invalidom, da živijo neodvisno, aktivno, da lahko tako kot vsi ostali sami odločajo o svojem življenju in da so enakopravno vključeni v družbo. Osebna asistenca tako invalidom zagotavlja podporo na domu, na delovnem mestu, pri izobraževanju in pri vključevanju v socialno okolje, in sicer pri aktivnostih, ki jih zaradi svoje invalidnosti ne morejo sami izvajati. Osebno asistenco lahko izvajajo nevladne organizacije, javni zavodi in samostojni podjetniki na podlagi odločbe ministrstva. Z novim zakonom je tako osebna asistenca postala pravica invalidov, ki le to potrebujejo.
Kdo je upravičen do osebne asistence?
Do osebne asistence je upravičen vsak, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev; hkrati pa je državljan RS oz. ima v RS stalno prebivališče, je star med 18 in 65 let, živi oz. želi živeti v gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in potrebuje pomoč več kot 30 ur tedensko.
Komunikacijski dodatek pa se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Upravičenec lahko uveljavlja osebno asistenco v obsegu 30 ur ali pa denarno nadomestilo v višini 146,06 €.
Vlogo tako za pravico do osebne asistence, kot za komunikacijski dodatek vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo, ki na podlagi mnenja strokovne komisije odloči o pravici do osebne asistence, torej o številu ur in vsebini osebne asistence. Izvajalca izbere invalid sam, prav tako sofinancira osebno asistenco v višini polovice dodatka za pomoč in postrežbo oziroma prejemka zaradi potrebe po tuji negi in pomoči, če je do njega upravičen.
Ocenjujemo, da je uzakonjena pravica pomembna pri vključevanju invalidnih oseb v delovno okolje in pri oblikovanju prilagojenih delovnih mest njihovim potrebam in omejitvam.