16 Okt ZAVRŽKI HRANE
16.oktober je svetovni dan hrane določen z namenom, da bi potrošnike ozavestili o pomenu prehranske varnosti za vse prebivalce. Pravica do hrane je osnovna človekova pravica, ki zadovoljuje osnovne človekove potrebe in omogoča zdravo, kakovostno in srečno življenje.
Leta 2015 je bila sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj, s katero se je tudi Slovenija zavezala odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter vzpodbujati trajnostno kmetijstvo.
Po podatkih OZN je bilo v letu 2016 podhranjenih kar 11 odstotkov svetovnega prebivalstva – torej vsak 9 zemljan. Število lačnih je s 777 milijonov v letu 2015 naraslo na 815 milijonov prebivalcev leta 2016. Na drugi strani pa se soočamo z zavrženo hrano, ki postaja pereč problem.
Odpadna hrana nastaja v vsej prehranski verigi- pri proizvodnji in potrošnji. V Sloveniji smo leta 2015 odvrgli 151.000 ton hrane, od tega kar 55.000 ton užitne hrane. Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno približno 27 kilogramov užitnega dela hrane, to je hrane, ki naj ne bi končala v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila (vir: Hrana med odpadki, Statistični urad RS, 2016).
Živilski odpadki so večji od škatle ostankov, ki ste jo našli v zadnjem delu hladilnika. Ko pomislimo na živilske odpadke, pogosto pomislimo na izdelke, ki smo jih pozabili pojesti, ali na zadnjih nekaj grižljajev, ki smo jih pustili na krožniku. Čeprav se živilski odpadki morda ne zdijo tako pomembni (konec koncev lahko greste v trgovino po več, kajne?), številke pripovedujejo drugačno zgodbo.
Globalno odvržemo tretjino hrano, proizvedene za prehrano ljudi, hkrati pa izčrpavamo vire in škodujemo okolju. Od proizvodnje do porabe se živilski odpadki dogajajo na vseh ravneh, ki si jih lahko zamislite. Proizvajalci prekomerno proizvajajo, da izpolnjujejo pogodbene zahteve. Prevozniki hrane nimajo ustrezne infrastrukture za varno hrano. Trgovci mečejo vstran popolnoma užitno hrano zaradi estetskih standardov, deformirane ali kako drugače poškodovane proizvode se zavrže že na poljih. Restavracije premalo načrtujejo, katere sestavine potrebujejo. Gostinci težko predvidijo natančno število strank in velikost obrokov, neučinkovito upravljajo zaloge, zgodi pa se tudi, da je hramba prehrambnih izdelkov enostavno napačna. Eden glavnih vzrokov je tudi v pomanjkanju zavedanja potrošnika, načrtovanja nakupov in znanja o tem, kako pripraviti obrok iz ostankov prejšnjega dne. Velikokrat gospodinjstva nimajo ali ne poznajo možnosti za primerno shranjevanje hrane, niso dovolj pozorna na rok trajanja živil ali pa nehote nabavijo preveč sveže hrane. Zmedo povzroča tudi razumevanje oznak na embalaži ali roka uporabnosti izdelkov.
Kakšne so posledice živilskih odpadkov? Povečuje se vrednost plina metana na odlagališčih, prekomerno se zaman izkoriščajo naravni viri kot so nafta, voda in zemlja. Posledica se kaže tudi v vplivu na lakoto in v negativnem vplivu na naravno prehransko verigo živalskega sveta.
Če stopimo skupaj – proizvajalci hrane, trgovci na drobno, potrošniki, vlada in državljani – lahko zmagamo bitko proti tem številnim težavam. Čeprav odpadki segajo veliko dlje od posameznika in podjetij, lahko prav vsi igramo vlogo pri zmanjševanju zavržene hrane. Vsak mora začeti pri sebi. Izdelajte si podrobnejši seznam nakupov, tako da v naprej načrtujete obroke. Tako ne boste prekomerno kupovali izdelkov. Oči so velikokrat večje od želodca, ampak vaši krožniki ne rabijo biti. Uporaba manjših krožnikov pri uživanju hrane ali postrežbi drugim, vam lahko pomaga izbrati pravilno porcijo hrane. Ne bojte se praznejšega hladilnika ali shrambe in tako imejte večji nadzor nad porabo vsebine. Spremljajte hrano, ki jo največ zavržete in odpravite to težavo s količinsko manjšim nakupom, večjo organiziranostjo. Če zaužijete ostanke hrane, ne pomeni, da jeste vedno znova in znova. Načrtujte, da svoje ostanke uporabite v obroku naslednji dan. Datumi veljavnosti so le smernice, ki niso standardne za celotno paleto izdelkov. Zaupajte svojemu vonju in občutku, preden zavržete izdelke s pretečenim rokom uporabe. Naučite se zmanjšati potratne prakse ravnanja z živili.
Zmanjševanje zapravljene hrane ima družbene, okoljske in gospodarske koristi. Primeri odpadkov, ki jih je mogoče predelati za uživanje, so: pridelki, ki ostanejo na njivah po spravilu, neestetska hrana – npr. jabolka nepravilnih oblik, presežek pokvarljive hrane iz restavracij ali gostinskih obratov in presežek pakirane hrane iz trgovin. Zmanjševanje živilskih odpadkov je pomembno za okolje, saj se manj hrane potem znajde na odlagališčih. Prispeva se tudi k ekonomsko smiselnemu zmanjševanju računov za hrano za gospodinjstvo in v velikem obsegu k zmanjševanju stroškov restavracij, predelovalcev in kmetov. Nenazadnje je zmanjšanje živilskih odpadkov družbeno pomembno, ko se rešena živila preusmerijo k izvajalcem, ki si prizadevajo za odpravo lakote v naših skupnostih (brezdomci, družine v finančni stiski, starostniki).
Velike količine pridelkov, živil postanejo odpadek na poti do živilsko predelovalne industrije. Vzroki so lahko različni: zaradi neustreznega transporta, neustreznega skladiščenja, neustrezne embalaže. Pogosto rokovanje predelovalcev hrane, posrednikov in trgovcev na debelo lahko povzroči dodatne izgube. Študije kažejo, da je živilo v povprečju rokovano 33-krat, preden pride do potrošnika v trgovini. Zato ogromno naredimo s tem, da kupujemo lokalno, sezonsko pridelano hrano in tako bistveno zmanjšamo dobavno verigo. S tem podpiramo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane ter hkrati spodbujamo zavedanje in pomen domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja ter ohranjanje podeželja.
V naši Etri skupnosti smo oblikovali pristop, ki ga predstavlja preprosta ponudba zdravih obrokov, ki se jih z lahkoto prilagodi lokalnim posebnostim, sezonski pridelavi, prispevajo k zmanjševanju odpadkov, skrajšanju oskrbovalnih poti in – kar je najpomembneje – zagotavljajo, da nihče več ne bo lačen. Niti tisti, ki bodo to hrano pridelali in te obroke pripravili. Trajna sprememba so prava delovna mesta, prave dejavnosti in prava podjetja, ne pa samo primeri dobre prakse. Zelena delovna mesta po načelih Etri prispevajo otipljive, okusne izdelke. Našo hrano se prideluje in predeluje ter streže transparentno in varno po vseh predpisih in standardih.
Potrebno je stremeti k brez odpadnemu konceptu, tudi hrane. Brez odpadni koncept je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Brez odpadni koncept pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija brez odpadnega koncepta bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta.
Hrana je naš največji ”smetiščar”; nasprotno, je eden najlažjih načinov za drastično zmanjšanje naših odpadkov. Zato je oblikovanje načrta in zavedanje obrokov brez zavržkov hrane zelo, zelo pomemben prispevek k ohranjanju okolja, koristi skupnosti in podpira močno lokalno gospodarstvo.
