02 Jul Etri skupnost na potovanju po tekstilni krajini regije
V Etri skupnosti že nekaj let delujemo na področju tekstilne industrije. Spominjam se zadnje prenove uniform, takrat še našega nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways, v kateri sem osebno aktivno sodelovala. Z velikim ponosom smo se udeležili predstavitve prenovljenih uniform, bili izredno veseli in izredno utrujeni. Prenova uniform je narekovala povezovanje domačih proizvajalcev in oblikovalcev ter interne javnosti v podjetju in nas pripeljala do prenove uniform, ki nam je še danes v ponos.
Žal je danes stanje v tekstilni industriji povsem drugačno. Podjetja kot so Peko, Šešir in Labod ugašajo ali so popolnoma ugasnila. Ljubezen in spoštovanje do tekstila, ustvarjanja in oživljanja slovenske tradicije nas v Etri skupnosti niso zapustila. Postali smo del EU projekta in programa, ki se bori za vrnitev tekstilne proizvodnje (do 5%) nazaj v Evropo. Naše aktivnosti, ki so bile do sedaj usmerjene v urejanje ponovne uporabe in razvoja izdelkov na področju tekstila, smo razširili na področje povezovanja še obstoječe tekstilne industrije in iskanja novih poslovnih modelov in prodajno-nakupnih poti.
Septembra 2016 smo v Periskopu na Železni cesti gostili predstavnike iz cele EU, jih popeljali v Belo krajino, kjer je tekstil še živ in pomembno vpet v lokalno okolje. Zato smo poiskali vezi in poti do projekta TCBL (Textile and Clothing Business Labs), ki prenavlja in oživlja evropski tekstilni in modni sektor z novimi načini oblikovanja, izdelave in sodelovanja.
Uspešno smo se prijavili na Interreg MED program, kjer je naša naloga v podprojektu Interreg MED CreativeWear povezovanje obstoječih kreativnih in tekstilnih industrij ter vračanje tekstilne industrije v EU.
V tednu od 19.6. – 23.6. 2017 smo se zbrali v Atenah. Partnerji TCBL in CreativeWear projekta smo s seboj pripeljali tekstilce in kreativce iz cele regije. V delegaciji iz Slovenije je bilo 6 predstavnikov, kar nam je omogočilo, da predstavimo Slovenijo kot aktivno in zavzeto tekstilno deležnico.
Z našim projektom POP UP trgovino – Klobuk z namenom iz stečajne mase Šeširja smo dobesedno ganili predstavnike iz Velike Britanije. Britanska tekstilna industrija je namreč na robu izumrtja, izginjajo zadnji ostanki, sledi in dolgoletna znanja. Skupaj z inovativnim modelom merjenja ogljičnega odtisa po Etri načelih, smo v Atenah predstavili metodologijo, s katero lahko vračanje tekstilne industrije v EU vključimo končne potrošnike. Ključne deležnike, odločevalce, ki bodo ozaveščeni naša prizadevanja v obeh projektih vodili do trajnostnih rezultatov.
Prijetno smo bili presenečeni, da je naš pilotni projekt; Etri – CoF (Coworking factory) požel veliko pozornosti. Nastajajoči poslovni model ima vgrajeno krožno ekonomijo, družbeno odgovornost in sodelovanje oz. aktivno vlogo lokalne skupnosti s poudarkom ohranjanja in prenašanja znanja iz industrije in obrti.
Na tem področju ima Škofja Loka, kjer nastaja naš prvi Etri – CoF sodelovalni model, zelo živo tekstilno in lesno tradicijo, ki nam je lahko v ponos. Vse to želimo s poudarkom na tekstilni in lesni industriji razviti v sklopu Etri start-up modela Etri – CoF (coworking factory) Škofja Loka. Pilotni projekt je oblikovan kot socialno podjetje, ki se mu bodo pridruževale podjetniško – tržnjske aktivnosti. Tako bomo ustvarili sodelovalno skupnost, ki bo lahko odgovarjala na potrebe in zahteve trga, razvijala prototipe, jih preverjala na trgu, vključevala lokalno skupnost in ranljive skupine.
Nakup z namenom, ki ga v Etri skupnosti razvijamo in izvajamo že več kot 5 let (odlikujejo ga sledljivost, etičnost in razvojna naravnanost) ter poslanstvo Etri skupnosti – spremembe po meri človeka, tako prehaja v novo fazo razvoja in udejanjanja. Končnim uporabnikom bomo ponujali jasne informacije o izvoru izdelka, konkretne podatke o procesu nastanjanja ter višino zneska, ki ga uporabniki vračamo v krožno gospodarstvo.
Hitra moda, izraz, ki se je uveljavil kot novo ločevanje v tekstilni industriji, prinaša poglobljen pogled, ki ga prejšnja delitev ne zajema. Nižja cena in nižja kakovost skrivata še mnogo drugih, mejno sprejemljivih praks in učinkov, ki jih potrošniki in družba zavedno ali nezavedno sprejemamo. Želimo, da se končni uporabniki zavedamo v kaj se oblačimo, odkod izvirajo naša oblačila, koliko dela je potrebno za izdelavo naših oblek, koliko onesnaženja povzročimo z nakupom hitre mode in načine kako lahko škodljive prakse zmanjšamo.
Prihajajoče generacije potrošnikov zavračajo poslovne, industrijske in procesne modele hitre mode in jim je bližje trajnostno oblikovanje ter ozaveščeni nakupni pristopi. Izboljšava procesov proizvodnje in humanost delovnih mest sta tako nujna predpogoja za odločne premike. Tekstilna in modna industrija zaostajata. Razvoj novih vlaken in tkanin je zadovoljiv, pridelava naravnih vlaken in njihova predelava pa šibka in je iz EU skoraj izginila.
Ob obisku Aten smo spoznali, da je Slovenija, primerjalno z ostalimi državami udeleženkami, zelena in čista država in da smo na področju vloge in pomena socialnega podjetništva ogromno naredili ter smo lahko v oporo Grčiji. Prav tako smo na terenu pripoznali dejstvo, da obstoječa tekstilna industrija v EU skriva suženjsko delo in je zmotno, če jo istovetimo z oddaljenimi regijami. Najbolj žalosten primer so tovarne, ki izkoriščajo begunske otroke. Atenska izkušnja me je prepričala, da izdelki izdelani v EU niso ne manj in ne bolj etični kot tisti, ki prihajajo iz Kitajske. Zato s pogumom in še večjo zavzetostjo zrem v prihodnost in se veselim soustvarjanja sprememb po meri človeka na področju tekstila.
Lenka Puh