02 Sep MEDSEKTORSKO SODELOVANJE
Deležniki imajo torej različne interese, razlikujemo pa med tistimi, na katera dejanja podjetja vplivajo in tiste, ki želijo vplivati na delovanje podjetij (imajo določene interese). Menedžerji so tako pogosto pred težko nalogo odločanja o tem, kateremu od deležnikov dati prednost.
Pristop t.i. medsektorskega povezovanja je ena od možnosti doseganja skupnega cilja, ki vključuje etično dimenzijo interesov in opredeljene vrednote, kar morajo imeti vsi sodelujoči deležniki, da je mogoče ustvariti win–win situacijo oziroma vzajemno korist. Akterji, ki so vključeni v povezovanje za skupen cilj, v določeni meri sledijo svojim interesom, zato v partnerstvo prispevajo v temu primerni meri. Partnersko povezovanje med različnimi sektorji in na oziroma med različnimi nivoji (lokalno, regionalno, nacionalno, mednarodno) velja za priložnost za delitev odgovornosti pri zagotavljanju družbenih dobrin. Kot vidimo tudi iz prakse, ciljev občasno odpovedati svoji moči in vplivu. Kar je za menedžerje izredno težka naloga, zato veliko podjetij le izdaja poročila o svoji družbeni in okoljski dejavnosti z bolj malo vsebine in niti ne poskusijo izvajati dialoga z deležniki, saj bi to pomenilo, da so pripravljeni postati odzivni na pričakovanja deležnikov. Zato komuniciranje DOP še vedno večinoma ostaja na instrumentalni ravni ustvarjanja slike o podjetju in izgrajevanju ugleda.
Pomembno je povezovanje različnega razumevanja deležnikov, vrednost organizacije in družbene zadeve, ki vplivajo na trenutno in prihodnje delovanje organizacije in posledično na njen trenutni položaj ali oblikovanje strategije za prihodnost.
Medsektorsko povezovanje lahko razdelimo v 4 modele:
- nemoralna poslovna organizacija – temelji zgolj na ustvarjanju dobička in nima drugih obveznosti kor ekonomskih in pravnih
- moralna poslovna organizacija – temelji na ustvarjanju dobička in izboljšanju celotne družbe
- poslovna organizacija kot skupnost – prepoznava tudi družbeno in ekonomsko vlogo podjetja z uveljavljenimi vrednotami in načeli in je lahko (ne)profitna.
- poslovna organizacija kot mreža – nima nujno korporativne identitete, lahko je projektne narave, fleksibilna v svoji strukturi deležnikov, prepoznava različnost vrednost in se zavzema za skupen cilj, temelji na zaupanju, pogosto deluje med organizacijami ali dopolnjuje prostor med trgom in državo oziroma povezuje različne sektorje, spodbuja socialno podjetništvo, po naravi je lahko tudi mednarodna.
Za poslovno organizacijo kot mrežo je značilno tudi, da ustvarja učinke, ki jih je mogoče kratkoročno in dolgoročno meriti in ocenjevati blaginjo lokalnih in globalnih skupnosti. Če želi podjetje resnično upoštevati in sodelovati z relevantnimi deležniki, se mora posluževati strategije vključevanja deležnikov, s katero bi vzpostavili dialog, v katerem bi deležniki, izrazili svoje interese, ki bi jih podjetje skušalo doseči, če že ne preseči. Podjetja tako ne le vplivajo, temveč tudi iščejo priložnosti, da deležniki na njih vplivajo in so zato pripravljeni prilagajati cilje v okviru DOP. V tem primeru podjetja ne samo poročajo, temveč tudi izvajajo posvetovalne forume z deležniki in se poslužujejo drugih orodij za pridobivanje njihovih mnenj. Ta strategija v povezavi z medsektorskim povezovanjem omogoča, da podjetju o svojih dejavnostih ni treba prepričevati deležnikov, saj so cilji določeni soglasno. Podjetje se bo za intenziven dialog z deležniki odločilo, kadar bo želelo biti seznanjeno s trendi in spremembami v hitro spreminjajočem se okolju in družbi.
Odnosi med deležniki temeljijo na zaupanju, medsebojnem spoštovanju in kvalitetni komunikaciji. Zahtevajo čas, interakcijo in skupne interese in če so uspešni, rezultirajo v socialnem kapitalu.
Medsektorsko povezovanje je torej eden od pristopov, ki vključuje etično dimenzijo interesov, zaradi česar je v odnosih z različnimi deležniki mogoče doseči vzajemno korist. Deležniki organizacijam namreč podeljujejo legitimnost delovanja, ta pa presega zgolj ekonomsko odgovornost in se širi tudi na družbeno in okoljsko področje. Prav zato je pomembno, da podjetja ne zanemarjajo naštetih elementov in področij družbene odgovornosti ter da jih lahko podjetja ob upoštevanju svojega edinstvenega gospodarskega, kulturnega, političnega in družbenega okolja pretvorijo v potencial, ki jim prinaša dolgoročno konkurenčno prednost.
Vir: koncept družbene odgovornosti podjetij, gradivo podjetja Jazon do.o.o