16 Avg ODSTRANJEVANJE INVAZIVNIH TUJERODNIH RASTLIN KOT PRILOŽNOST ZA ZAPOSLOVANJE RANLJIVIH SKUPIN
Narava je podvržena spremembam, tako pozitivnim, kot negativnim. V naravi se pojavljajo določene stvari, ki imajo negativni vpliv. Ene takih so Invazivne rastline, saj s svojo naselitvijo prevladajo v za njih netipičnem okolju in izpodrivajo oziroma zatrejo lokalne rastline. Invazivnost pomeni, da si nekdo vzame preveč prostora in druge, ki so okrog zaduši, uniči, ustavi. Imamo tako invazivne rastline kot tudi živali. Tigrasti komarji, rdečevratke, določene rastline kot so ambrozija, japonski dresnik veliki pajesen,… Ljudje so jih prinesli iz okolja, kjer so imele za bivanje težke razmere in so se v okolju z boljšimi pogoji bistveno hitreje širile in razraščale. Soška postrv recimo že izginja zaradi neke druge vrste in jo je treba že umetno vzdrževat, gojit. S križanjem izgubljamo neko biodiverziteto.
Problematika tujerodnih vrst v Sloveniji se naglo povečuje, zato je nujno, da se ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe vključi tudi učinkovite načine obvladovanja invazivnih tujerodnih vrst. To področje je sedaj v Sloveniji neurejeno in se večina aktivnosti odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst odvija le v sodelovanju s prostovoljci.
Širjenje invazivnih tujerodnih rastlin povezujemo tudi s podnebnimi spremembami, saj le te pospešujejo njihovo širjenje. Oboje medsebojno povečuje negativne vplive na okolje. Zaradi širitve se se zmanjša odpornost ekosistemov in njihova sposobnost prenašanja stresnih dejavnikov, ki so posledica višjih temperatur in spremenjenih padavinskih vzorcev.
Pomembnost odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin
Nekatere tujerodne vrste lahko povzročajo okoljsko ali gospodarsko škodo oz. negativno vplivajo na zdravje ljudi, zato jim pravimo invazivne tujerodne vrste. Ko se invazivne tujerodne vrste razširijo, jih iz okolja pogosto ni več mogoče odstraniti. Zato je najpomembneje, da preprečimo njihov vnos oz. da jih odkrijemo v zgodnjih fazah širjenja.
Pri zgodnjem zaznavanju invazivnih tujerodnih vrst in preprečevanju njihovih negativnih vplivov lahko sodeluje prav vsak. V ta namen so oblikovali sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na tujerodne vrste v gozdovih, katerega ključno orodje je spletna in mobilna aplikacija Invazivke, preko katere lahko vsak registriran uporabnik sporoča podatke o opaženih tujerodnih vrstah. Najdete jo na spletni strani www.invazivke.si. Podatke o najdbi s priloženo fotografijo vrste pregledajo izvedenci, na podlagi zbranih podatkov pa se potem pripravijo ukrepi za preprečitev širjenja tujerodnih vrst v gozdovih. Napotke za prepoznavanje številnih potencialno invazivnih tujerodnih vrst najdete na spletni strani www.tujerodne-vrste.info.
Ključna stvar, zakaj moramo invazivne rastline odstranjevat je ta, da ohranjamo biodiverziteto, to je biotsko raznovrstnost in da je naša narava, okolje bolj zdrava, bolj trajnostna, raznolika, razvita. Invazivnost teh rastlin (kot tudi živali) se s človekom zelo hitro širi, saj marsikdo prinese kakšno sadiko ali seme iz svojega popotovanja in se sploh ne zaveda, da lahko dela škodo. Invazivne rastline je zato potrebno nujno odstranjevat.
Imamo poklic naravovarstvenika, ki je koristen za kmetijstvo, turizem, papirno industrijo, tekstilno industrijo, itd. V sklopu krožnega gospodarstva, biogospodarstva in tega da vemo, da določenih surovin na Zemlji primanjkuje, je celotna zadeva z odstranjevanjem invazivk lahko zelo ekonomska. Če delaš nekaj iz obnovljivih virov, torej na dolgi rok ne škoduješ okolju. Želimo, da neka surovina čim dlje ostane v krožnem gospodarstvu. Trajnost pomeni, da veš, da s tem ne škodiš planetu, da ne izkoriščaš okolja in je na etičnem nivoju človeka, ne samo narave. Fokus mora biti človek.
Invazivne rastline rastejo brez da bi jih bilo treba sadit. Povsod jih je dovolj. Zmanjšujejo kmetijski pridelek. Po evropski direktivi in zakonih smo invazivne rastline dolžni odstranjevat. Naj bo to na vrtu ali njivi. Jih je pa seveda treba pravilno odstranjevat, da ni škoda še večja. Zavedat se je treba, da so invazivne rastline lahko tudi zdravstveno zelo problematične, lahko povzročajo alergije, veliko pa jih je tudi zelo strupenih. V zadnjem času pa so zanimive predvsem zaradi svojih vlaken, ki so lahko osnovna surovina za proizvodnjo papirja ter tudi kot surovina v tekstilni industriji. Z odstranjevanje invazivk je torej lahko tudi del krožnega gospodarstva in tako tudi dober potencial za ustvarjanje novih delovnih mest.